Davor je bil potrpežljiv. Čeprav jo je večkrat vprašal, če bi prespala pri njemu in je odkimala, je razumevajoče prikimal.
»Ko boš pripravljena. Vedi pa, da te imam zelo rad,« ji je vedno dal vedeti.
A Nevenka je to čutila. Do nje je bil ljubeč, pozoren, izkazoval ji je čustva, nobena lepa beseda mu ni bila odveč.
Nekoč jo je presenetil: »Rad bi, da spoznaš moje starše!«
Nevenki je vzelo sapo, na kaj takšnega ni bila pripravljena.
»Ne vem. Ne vem, če jima bom všeč,« je zmedeno rekla.
»Neumnost! Vzljubila te bosta v trenutku,« je zamahnil z roko.
Prepričal jo je, da je sedla v njegov avto in odpeljal jo je proti hiši, kjer je stanoval.
Oba, mati in oče, sta bila zelo prijazna. Nevenka je spoznala tudi njegovega mlajšega brata in sestro. Vsi so jo lepo sprejeli.
Mati je skuhala kavo, postregli so piškote in zavitek. Govorili so o vsem in Nevenka je bila popolnoma sproščena. Imela je občutek, da je na obisku pri družini, kjer vladata ljubezen in spoštovanje.
»Pridi, pokazal ti bom še svojo sobo,« jo je povabil Davor čez čas.
Sledila mu je po stopnicah in se znašla v lepo opremljeni sobici.
»Oče je mizar, zato je vse pohištvo naredil sam. Seveda z mojo pomočjo,« se je Davor pohvalil.
»Lepo je, zelo lepo,« je kimala Nevenka.
Objel jo je in poljubil, že prej je zaklenil vrata, da ju ne bi kdo motil.
Legla sta na posteljo, Davor jo je zaljubljeno gledal.
»Ne vem,« je tiho rekla Nevenka in ga gledala v oči.
»Če nočeš, ne bom jezen. Če hočeš, te bom čakal še mesece in mesece. Dovolj mi je že to, da si ob meni,« ji je zatrdil.
Ob teh besedah je popustila še zadnja ovira in popolnoma se mu je predala.
Čas je bil, da z materjo spregovori o njem. Skupaj sta bila že skoraj pol leta. V tem času sta odkrila, da sta ustvarjena drug za drugega. Počasi so se pričeli rojevati načrti za njuno skupno prihodnost. Ker je bila hiša Davorjevih staršev na zelo veliki parceli, sta premišljevala, da bi naredila prizidek. Njegovi starši so se o tem strinjali.
»Mati, povedati ti moram,« je nekega večera pričela Nevenka.
Slavica je dvignila pogled.
»Zaljubila sem se,« je pričela Nevenka.
»O čem govoriš, otrok,« je bila mati začudena.
»Ime mu je Davor, rada se imava,« je razložila Nevenka.
»O?« je mati rekla.
»Sedaj vem, kaj je ljubezen,« je kimala Nevenka.
Slavica se je pričela smejati, nato se je zresnila. »Verjemi, ne veš, o čem govoriš! Ljubezen? Pa kaj še! Draga moja, šola je na prvem mestu. Do konca imaš še kar nekaj izpitov. Povsem neprimeren čas, da govoriš o ljubezni. Za to bo kasneje še dovolj časa. In ko bo čas, boš izbrala nekoga, ki te bo vreden,. Ki ti bo lahko nudil vse,« je govorila Slavica.
Nevenka je odkimala.«Nikogar drugega nočem!«
»Ljubica, poslušaj me, jaz najbolje vem,« je trdila Slavica.
»Dovoli vsaj, da ti ga predstavim. Boš videla, da ti bo všeč,« je prosila Nevenka.
»Naj bo, toda dvomim, da si bom premislila. Premlada si še za ljubezen,« je rekla Slavica odločno.
Davor je prišel na sobotni večer. Prinesel je šopek rož in čokoladne bonbone za Slavico. Hladno se je nasmehnila in vzela darilo.
»Mami, to je moj Davor,« ji je rekla Nevenka in ga prijela za roko.
Slavica je resno prikimala, ga premerila od nog do glave in zavzdihnila: »Najbolje, da sedemo in se o vsem pomenimo!«
Sedli so v kuhinji za mizo. Davor in Nevenka sta sedla skupaj, se ves čas držala za roke. Davor je takoj uganil, da bo težko prepričal Slavico, da si zasluži njeno hči.
»Sedaj pa mi povejta, kako si vidva predstavljata potek vajine ljubezni,« je rekla Slavica in ju gledala.
Spogledala sta se, Davor se je ojunačil in pričel: »Ko bo Nevenka doštudirala, se bi poročila. Na naši parceli bi si zgradila prizidek.«
»Tako enostavno? Pa ni, da vesta,« je odkimala Slavica resno.
»Zakaj ne? Če se ljubiva, je vse enostavno,« je dodala Nevenka.
»In kaj si po poklicu,« je še vprašala Davorja.
»Mizar sem, tako kot oče,« ji je povedal.
»Oh, mizar! Saj ne vesta, v kaj se spuščata! Mizar in boš zidal hišo?! Nevenka se bo poročila z nekom, ki bo imel ugleden poklic, ki bo imel denar,«« je rekla brez dlake na jeziku.
»Ampak, mami,« je pričela Nevenka.
»Tiho bodi, otrok! Ne veš, kaj je življenje,« je dodala Slavica. Nato je vstala in ju pogledala.