Če bi moški živeli zelo dolgo, bi imeli vsi raka prostate
Obisk v urološki ambulanti pa se za vse moške ne konča z zdravljenjem hiperplazije prostate. V Sloveniji več kot 1.500 moškim vsako leto odkrijejo raka prostate, ki je najpogostejši rak med moško populacijo. Zaradi raka prostate vsako leto v Sloveniji umre več kot 380 moških. Čeprav velja za bolezen starejših moških, se pojavlja tudi pri mlajših: podatki iz leta 2012 kažejo, da je bilo 77 bolnikov mlajših od 50 let. V povezavi z rakom prostate je pogosto zaslediti na prvi pogled nenavadno poved: »Če bi moški živeli zelo dolgo, bi imeli vsi raka prostate, vendar ne bi umrli zaradi njega, ampak z njim.« Ta poved lahko pri marsikom vzbudi občutek nelagodja, sploh v povezavi z žal razširjenimi rakavimi obolenji.
Bolniki in njihovi bližnji si želijo strokovnih in razumljivih informacij, ki so povezane z njihovim bolezenskim stanjem. Korak v smeri opolnomočenja bolnikov z rakom prostate, njihovih svojcev in tudi laične javnosti pa zagotovo predstavlja priročnik z naslovom Rak prostate.
Potrjeni dejavniki tveganja in nepotrjene hipoteze
Kljub napredku v znanosti ostajajo dejavniki tveganja, ki povzročaja raka prostate, slabo raziskani. Dr. Bratuš je jasen: »Zelo malo je potrjenih dejavnikov tveganja in dejansko govorimo le o dveh: o genetski predispoziciji (če imata raka prostate brat ali oče v družini moškega), saj ima v tem primeru moški dokazano večjo možnost, da ga doleti bolezen. Drugi dejavnik je staranje: s starostjo se verjetnost za raka prostate povečuje. Vse ostalo so teorije in še nepotrjene hipoteze.«
Pogosto se med dejavniki tveganja omenjata še način življenja (prekomerna telesna teža, zanemarjanje telesna dejavnost) in prehranske navade, pri čemer pa, kot poudarja urolog, povezava med tako imenovano evropsko in ameriško prehrano z veliko mesa in manj vlakninami z večjo pogostostjo raka prostate še ni povsem pojasnjena in znanstveno potrjena.
Onkologinja doc. dr. Simona Borštnar dodaja: »Prehrana z veliko vsebnostjo rdečega mesa in nasičenih maščobnih kislin je povezana z večjim tveganjem za raka prostate, medtem ko mediteranska prehrana z veliko paradižnika, rastlinskega olja z nenasičenimi maščobnimi kislinami (oljčno olje), česnom in olivami zmanjšuje tveganje za raka prostate. Kot za večino kroničnih bolezni in tudi veliko rakov, je tudi za raka prostate pomembno vzdrževanje normalne telesne teže, čim več gibanja, priporoča pa se celo kozarček rdečega vina na dan.«
In kaj lahko moški sami naredijo za preprečevanje raka prostate? Po besedah dr. Bratuše veljajo splošna priporočila, ki obsegajo zdrav slog življenja z redno telesno aktivnostjo in uravnoteženo prehrano. »To pa so priporočila, ki veljajo za vse bolezni in ne specifično za raka prostate.«
Presejanje vodi v odkritje več rakov in nepotrebnega zdravljenja
Programov presejanja (aktivnega iskanja raka pri ogroženi populaciji, ki sicer nima težav), kot poteka v Sloveniji za odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki v okviru programa Svit, za raka prostate strokovna združenja urologov, kot sta Ameriško urološko združenje (AUA) in Evropska zveza za urologijo (EAU), ne priporočajo.
»Ameriško in evropsko združenje urologov zaenkrat ne priporočata splošnega presejanja celotne populacije moških nad 50 let s pregledi prostate in določanjem PSA. Odkrilo bi se več rakov prostate, med katerimi pa bi bil velik delež klinično nepomembnih. To bi bile namreč začetne oblike neagresivnih rakov prostate, ki v veliki verjetnosti moškega ne bi ogrožale. Ker pa je zdravljenje raka prostate kar agresivno, bi lahko velik del teh neogroženih moških po nepotrebnem zdravili in jim povzročili stranske učinke zdravljenja,« stališče strokovnih združenj pojasni dr. Bratuš in dodaja, da danes govorimo o usmerjenem presejanju.
Preventivni pregled prostate opravijo moškim, pri katerih se pojavljajo določeni simptomi v spodnjih sečilih ali spadajo v skupino bolj ogroženih in z večjim tveganjem za nastanek raka prostate, in tudi vsem, ki to sami želijo.
Brez strahu pred pregledom prostate
Diagnostične preiskave v primeru suma na rak prostate in tudi njegovo zdravljenje so v prvem koraku v rokah urologov. Za moške je najbolj neprijeten pregled prostate. »Edini način, da dosežemo prostato, je skozi zadnje črevo, kar je za večino moških nekaj neprijetnega. Vendar ni tako hudo, to ne bi smel biti vzrok, da se v primeru težav moški ne bi odločili za pregled, « začetne preiskave opiše dr. Bratuš. Ob pregledu še določijo vrednosti PSA v krvi, ki pri povišanih vrednostih kaže na sum na raka prostate. »Sledi biopsija prostate, ko z ultrazvočno sondo vstopimo skozi zadnje črevo. In potem ciljano pod kontrolo ultrazvoka na več mestih odvzamemo vzorce prostate. Če je diagnoza pozitivna, to pomeni, da je tudi dokončna in je rak prostate dokazan. Nasprotno pa negativen izid 100-odstotno ne izključi raka prostate, « še dodaja urolog.
Ob sumu na razširjeno bolezen s tako imenovanimi zamejitvenimi oziroma slikovnimi preiskavami ugotavljajo, ali obstaja sum oziroma dokaz, da se je rak že razširil izven prostate (računalniška tomografija ali CT, scintigrafija okostja (pokaže razvoj kosti), pozitronska emisijska tomografija PET CT s holinom,...). Dr. Bratuš pravi, da je od vseh naštetih preiskav edina res agresivna in invazivna preiskava je igelna biopsija prostate, kjer vstopimo v prostato skozi črevo. Poudari še, da biopsija ne povzroči razsoja bolezni.