Prenajedanje
Strokovnjaki pravijo, da je prenajedanje povezano z večjim tveganjem za razvoj kognitivnih motenj in demence. Prav tako vodi do višanja telesne teže in debelosti, poveča se tveganje za razvoj diabetesa, srčnih bolezni in visokega krvnega tlaka. Vse to pa ustvarja pogoje tudi za razvoj demence in Alzheimerjeve bolezni.
Izolacija – pomanjkanje stikov z ljudmi
Ljudje smo družbena bitja in potrebujemo človeški stik. Le-ta je ključnega pomena za zdravo delovanje možganov. Posledice pomanjkanja pristnega človeškega stika so povezane tudi z upadom kognitivnih sposobnosti. Socialna izolacija in osamljenost sta tako večja dejavnika tveganja, ki prispevata k razvoju depresije in kognitivnih motenj. Strokovnjaki celo pravijo, da imajo ljudje, ki imajo več tesnih prijateljev manjšo možnost, da bodo razvili Alzherimerjevo bolezen. Naj bi bili tudi bolj zadovoljni in srečni nasploh v življenju.
PREBERITE TUDI: Demenca je v porastu. Kako ukrepati, da ne doleti tudi vas (svetuje trenerka spomina)?
Sedenje – premalo gibanja
Tudi telesna neaktivnost je povezana z večjim tveganjem za demenco in Alzheimerjevo boleznijo. Že povsem enostavno in lahkotno gibanje koristi našemu telesu in zdravju. Strokovnjaki za začetek priporočajo vsaj 30 minut hoje tri-krat na teden. To je namreč tisti mejnik, s katerim bi že lahko zmanjšali tveganje za razvoj demence in drugih kroničnih obolenj. Telesna aktivnost nmareč pozitivno vpliva na stanje krvnih žil, vključno s tistimi v možganih. Izboljša tudi nevroplastičnost možganov oz. sposobnost, da tvorijo nove povezave, kot odziv na nove izkušnje, učenje itn..
Dehidracija – nezadostno uživanje tekočin
Naše telo potrebuje vodo. Premalo vode oz. stanje dehidriranosti prispeva h kognitivni disfunkciji. Ko smo dehidrirani imamo slabšo pozornost, zmanjšane motorične sposobnosti in smo nasploh kognitivno šibkejši. To še posebno velja v toplejših mesecih. Potrebno je piti dovolj vode. Naše telo jo potrebuje za normalno delovanje. Ali je telo dovolj priskrbljeno z vodo, lahko prepoznate tudi po barvi urina – temnejša barva praviloma kaže, da telo ni dovolj hidrirano, svetlejša pa, da je.
Sladkor – prekomerno uživanje sladkorja (sladkih jedi, pijač)
Pretirano uživanje sladkorja s časom poslabša delovanje možganov. Sladkor prav tako poruši ravnovesje dobrih in slabih bakterij v črevesju, kar vpliva tudi na možgane. Spletni vir opisuje študijo, ki je bila opravljena na miših. Ta naj bi pokazala, da so imele miši, ki so jedle hrano z veliko saharoze slabši prostorski spomin in kognitivno vzdržljivost. Pri tem je dobro vedeti, da visoke ravni sladkorja, poleg peciv, tort, čokolade, sladkarij, vsebujejo tudi nekatere vrste sadja in sokovi.
Onesnažen zrak – življenje v mestu
Spletni vir opisuje še eno raziskavo, ki je pokazala, da so imeli ljudje, ki so živeli blizu cest ali avtocest, večjo pojavnost demence. Krivec naj bi bila vsakodnevna izpostavljenost zelo onesnaženemu zraku.
Med ostale škodljive vplive sodijo še prekomerno uživanje soli, kajenje, premajhna izpostavljenost sončnim žarkom, uživanje hitre hrane, premalo spanja itn..
PREBERITE TUDI: To je kritična starost, ko se naše telo super hitro postara (pravijo raziskave)
VIR: https://www.medicinenet.com/dementia_alzheimers_bad_brain_health_habits/article.htm