Spremembe Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOP), ki bi znova dovolile ponudbo in prodajo alkoholnih pijač na športnih prireditvah, pomenijo korak nazaj na področju prizadevanj za zmanjševanje škode, povezane z rabo alkohola.
Milojka Kolar Celarc, ministrica za zdravje, je povedala: »Vsak dan je zaradi vzrokov, ki jih pripisujemo izključno alkoholu, v bolnišnico sprejetih deset oseb, to je skoraj 3500 hospitalizacij letno. Zaradi škodljivih učinkov alkohola na zdravje in zaradi prometnih nezgod, ki jih povzročijo alkoholizirani vozniki, vsako leto umre najmanj 725 oseb. Alkohol je tudi najbolj pogost posredni in neposredni vzrok smrti pri mladih, v starosti med 15 do 29 let. V zadnjih 15. letih, je zaradi zastrupitve z alkoholom umrlo 48 mladih ljudi, ki jim na urgencah niso več mogli pomagati, alkohol pa pogosto botruje tudi smrtim in poškodbam zaradi nesreč, nasilja in samomorov. Smrti mladih ljudi so še posebej tragične zato, ker bi se jim zlahka izognili,« in dodala: »Na tehtnici političnega odločanja sta torej na eni strani povečevanje dobička nekaterih in na drugi povečevanje finančnega, socialnega in zdravstvenega bremena za celotno družbo.«
Celoviti ukrepi za omejevanje porabe alkohola
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) opozarja, da v Sloveniji še nismo uvedli vseh učinkovitih ukrepov v celoti, predvsem še vedno dopuščamo oglaševanje alkoholnih pijač, cenovna dostopnost alkoholnih pijač je velika, ne poznamo pa tudi sistema licenc ali specializiranih trgovin, ki pomembno vplivajo na porabo in s tem tudi škodo in prispevajo k učinkovitosti izvajanja zakona v določbah kot je prepoved prodaje mladoletnim in opitim. V nekateri državah, sredstva zbrana z licenčninami ali s trošarinami namenjajo programom promocije zdravja. Vesna Kerstin Petrič, vodja sektorja za krepitev zdravja ter obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni in stanj je povedala: »V zadnjem obdobju smo v Sloveniji skupaj z ostalimi pristojnimi resorji, stroko in NVO veliko prispevali k spreminjanju odnosa do alkohola v prometu. Prometna zakonodaja ter vključeni zdravstveni in rehabilitacijski ukrepi so pripomogli k temu, da se vedno več ljudi zaveda, da alkohol ni navadna dobrina in da nikakor ni združljiv z udeležbo v prometu,« in dodala: »Z omejenimi sredstvi, ki jih imamo na voljo redno sofinanciramo preventivne programe nevladnih organizacij ter spletni portal MOSA (infomosa.si) – mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola ter na dve leti organiziramo nacionalne konference o alkoholni politiki, kjer s pristojnimi resorji, stroko in nevladnimi organizacijami iščemo skupne rešitve za zmanjševanje tvegane in škodljive rabe alkohola. V zadnjem obdobju zelo dobro sodelujemo tudi s finančnim resorjem, tako da pri zviševanju trošarin na alkoholne pijače, poleg finančnih, vedno bolj upoštevajo tudi javnozdravstvene razloge.«
V Sloveniji beležimo visoko ekonomsko breme zaradi alkohola
Slovenija je tudi po porabi in posledicah zaradi tvegane in škodljive rabe alkohola med najbolj problematičnimi državami v EU. Po porabi alkohola na prebivalca se uvrščamo na 5 mesto med državami EU, takoj za Češko, Madžarsko, Estonijo in Romunijo.
»V Sloveniji beležimo visoko ekonomsko breme zaradi alkohola. Ocena stroškov bolezni, poškodb in zastrupitev, ki so povezane s pitjem alkohola, je v Sloveniji leta 2011 znašala 159 milijonov EUR. Če dodamo oceno še nekaterih drugih stroškov (npr. prometne nezgode, nasilje v družini, kriminalna dejanja – kraje, vandalizem), se ta številka poveča na 242 milijonov EUR, kar je več kot v državni proračun dobimo s trošarinami od alkohola in alkoholnih pijač,« je podatke predstavila Marjetke Hovnik Keršmanc, Nacionalni inštitut za javno zdravje in dodala: »Vsem tem stroškom pa je treba prišteti še nekatere druge, npr. stroške zmanjšane produktivnosti, stroške, ki nastanejo zaradi duševnega trpljenja bližnjih, predvsem otrok itd.«
Alkohol mladoletnim zelo lahko dosegljiv
Glavni namen ZOP je zmanjšati porabo alkohola ter s tem povezane negativne zdravstvene in družbene posledice. Otroci in mladostniki imajo pravico odraščati v okolju, ki je v največji možni meri zavarovano pred negativnimi posledicami uživanja alkohola, športne prireditve pa so prostor, ki ga obiskujejo tako otroci, kot mladi in družine in, kjer hkrati alkohol lahko vodi k nasilju kot pričajo številni primeri doma in v tujini.
»V mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija smo globoko zaskrbljeni nad predlaganimi ukrepi in odločno nasprotujemo različnim poskusom omilitve alkoholne politike, ki bi zvečala dostopnost alkoholnih pijač mladim in predvsem mladoletnim,« je bil odločen Tomaž Gorenc iz mladinske zveze Brez izgovora Slovenija in poudaril, da imamo pri nas že sedaj preslab nadzor nad izvajanjem zakonodaje na alkoholu in je zaradi tega alkohol mladoletnim zelo lahko dosegljiv. Po prepričanju te civilne iniciative bi se z dovoljevanjem prodaje alkohola na športnih prireditvah dostopnost mladoletnim še zvišala, hkrati pa ne bi bilo zagotovila, da bi bilo izvajanje zakona dejansko pravilno nadzorovano in s tem onemogočen nakup alkohola s strani mladoletnih. Narobe je mladim sporočati, da sta alkohol in šport povezana, ker nista. Zato naj se športni klubi še naprej ukvarjajo zgolj s svojo primarno dejavnostjo – spodbujanjem športnega udejstvovanja in vzgajanjem mladih v odgovorne in zdrave posameznike, prodajo alkoholnih pijač pa naj prepustijo za to specializiranim trgovinam in lokalom.
Z njim se strinja vodja vsebinske mreže NVO Preventivna platforma in direktor Inštituta Utrip Matej Košir: »Glede predlagane sprostitve prodaje alkohola na športnih prireditvah menimo, da bi morala država bi morala obstoječo ureditev še dodatno zaostriti, saj je že doslej prihajalo do več kot očitnih zlorab, na primer prek registracije dodatnih prizorišč dogodka in VIP prostorov, kjer so prodajali in nudili alkohol. Prepričani smo, da so ljudje sposobni zdržati tistih nekaj ur brez alkohola, še zlasti na nogometnih, košarkarskih ali rokometnih tekmah, ki trajajo praviloma manj kot dve uri. Še posebej je to pomembno, če - in večinoma - so na športnem dogodku prisotni otroci in mladostniki. Menimo tudi, da potrebujemo vsaj nekaj lokacij, kjer alkohol ne bo prisoten. Športni dogodki bi morali biti namenjeni družinam in povsem brez alkohola.«