Stanovanjsko upravljanje je med potrošniki, člani
ZPS, ena izmed tem, na kateri prejmejo na ZPS številna vprašanja. Vprašanja pa so najpogosteje povezana z informacijami o vplačevanju in upravljanju s sredstvi rezervnega sklada, o obveznostih upravnikov do etažnih lastnikov in o možnostih, ki jih imajo etažni lastniki na voljo, če z njihovim delom niso zadovoljni.
Rezervni sklad – kdo upravlja z njimi, kako se črpa zbran denar? Z denarnimi sredstvi rezervnega sklada gospodari upravnik. Etažni lastniki pa se lahko v pogodbi o opravljanju upravniških storitev dogovorijo, da lahko upravnik dviguje sredstva rezervnega sklada le skupaj z enim od etažnih lastnikov, ki ga etažni lastniki določijo v pogodbi. Zbrana sredstva z naslova obratovanja, vzdrževanja in rezervnega sklada so lahko porabljena samo namensko za potrebe posamezne večstanovanjske stavbe oziroma etažnih lastnikov, ki so ta sredstva zbrali.
Upravnik pripravi načrt vzdrževanja skupnih delov stavbe. Če predvideno vzdrževanje zahteva več sredstev, kot jih je trenutno na voljo v rezervnem skladu in kot je vsota predvidenih minimalnih vplačil v rezervni sklad, morajo biti v načrtu vzdrževanja opredeljena tudi potrebna večja vplačila v rezervni sklad, večje akontativno zbiranje sredstev in drugi možni finančni viri. Sprejeti načrt vzdrževanja stavbe je neposredna podlaga, da lahko upravnik izpelje načrtovana dela. Upravnik izvrši dela, določena v sprejetem v načrtu vzdrževanja stavbe.
Sredstva rezervnega sklada je mogoče uporabiti samo za poravnavo stroškov vzdrževanja, ki so predvideni v sprejetem načrtu vzdrževanja, pa tudi za dela, povezana z učinkovitejšo rabo energije, za plačilo izboljšav, nujnih vzdrževalnih del, za odplačevanje posojil, najetih za te namene, in za zalaganje stroškov izterjave plačil v rezervni sklad.
Sredstva rezervnega sklada so skupno premoženje etažnih lastnikov, upravnik pa jih mora voditi ločeno na posebnem računu. Če upravnik opravlja storitve za več večstanovanjskih stavb, mora za vsako večstanovanjsko stavbo voditi ločeno knjigovodsko evidenco za sredstva rezervnega sklada. Če upravnik izvaja vplačila etažnih lastnikov prek svojega transakcijskega računa, mora najkasneje v 10 dneh po vplačilu posameznega etažnega lastnika odvesti sredstva, vplačana za namen rezervnega sklada, na transakcijski račun rezervnega sklada.
Upravnik mora lastnikom vsaj enkrat letno poročati o svojem delu. Vsakemu etažnemu lastniku mora na njegovo zahtevo, vendar ne več kot enkrat mesečno, omogočiti vpogled v pogodbe, sklenjene s tretjimi osebami glede poslov obratovanja in vzdrževanja, v knjigovodske listine, ki so pridobljene na podlagi pogodb in upravnikovih poslovnih razmerij s tretjimi osebami, in v stanje rezervnega sklada večstanovanjske stavbe. Vsakemu etažnemu lastniku mora enkrat mesečno izstaviti obračun stroškov.
Odločanje etažnih lastnikov - kolikšno soglasje je potrebno za posamezne odločitve?
Etažni lastniki lahko o poslih upravljanja večstanovanjske stavbe odločajo s podpisovanjem listine, na kateri je zapisan predlog sklepov, ali na zboru lastnikov. Zbor lastnikov lahko skliče upravnik (njegova dolžnost je, da to stori vsaj enkrat letno), lahko pa tudi etažni lastniki, ki skupaj dosežejo najmanj eno petino solastniških deležev, ali nadzorni odbor. Kdor skliče zbor lastnikov, oblikuje tudi predlog sklepov, o katerih se bo odločalo z glasovanjem. Zbor etažnih lastnikov lahko veljavno odloča le, če je na seji zbora prisotna takšna večina, ki jo za odločanje določa zakon.
Kolikšno soglasje je potrebno za posamezne odločitve? 50 odstotkov Etažni lastniki z večinskim soglasjem (več kot 50 odstotkov po solastniških deležih) odločajo o poslih rednega upravljanja. Mednje sodi npr. obratovanje in vzdrževanje stavbe, določitev in razrešitev upravnika, sprejemanje načrta vzdrževanja, morebitno povečanje prispevka lastnikov v rezervni sklad, sprejemanje hišnega reda in podobni posli, ki so potrebni za normalno bivanje v stavbi.
75 odstotkov Za nekatere posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja, pa etažni lastniki odločajo na podlagi tričetrtinskega soglasja (več kot 75 odstotkov etažnih lastnikov po solastniških deležih). Takšno soglasje je npr. potrebno glede zavarovanja stavbe, opravljanja dovoljene dejavnosti v delu stanovanja, za sklenitev pogodbe o medsebojnih razmerjih, pri odločanju o vseh izboljšavah, ki ne štejejo za vzdrževanje in za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja.
100 odstotkov Stoodstotno soglasje vseh etažnih lastnikov pa je potrebno, če odločajo o spremembah solastniških deležev, spremembah razmerja med skupnimi in posameznimi deli stavbe, omejitvi rabe posameznih delov, omejitvi uporabe skupnih delov stavbe, spremembi namembnosti posameznega stanovanja, o vseh izboljšavah in gradbenih delih, za katera je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, o določitvi upravnika v stavbah, kjer to po zakonu ni obvezno, ter pri najemu in odplačevanju posojila v breme rezervnega sklada.