»Cilj pripravljalcev (zakona op. p.) je iz domov (za starejše op. p.) narediti poceni negovalne bolnišnice oz. hiralnice, ostali pa naj sami zase poskrbijo doma,« je bil kritičen do osnutka zakona, ki »niti z besedo ne omenja socialnih vsebin v domovih za starejše«, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjak. Kot še opozarja bi starostniki, ki imajo sedaj najvišji dodatek za pomoč in postrežbo, kljub novemu prispevku, ki ga bodo po osnutku zakona plačevali od borne pokojnine, po novem za storitve plačevali še več kot dosedaj.
Spomnimo, da Ministrstvo za zdravje v osnutku zakona predlaga obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, v katero bi se prenesli obstoječi viri za dolgotrajno oskrbo odraslih in starejše populacije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (približno 114 milijonov evrov) in zavarovanja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (približno 79 milijonov evrov). Prav tako bi dolgotrajno oskrbo plačevali iz državnega in občinskih proračunov, denimo za brezposelne, socialno ogrožene itd. S tem bi nabrali 53 milijonov evrov. Ostalih 110 milijonov evrov, kolikor je potrebno, da bi krili storitve iz dolgotrajne oskrbe v višini okoli 300 milijonov evrov na leto, pa bi dobili z obveznim doplačilom za dolgotrajno oskrbo v višini 0,48 odstotka od neto zavarovalne osnove.
Kot pravi Bizjak so v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije pričakovali, »da bo zakon naslovil bistvo problema, dejstvo, da dajemo iz javnih virov 0.9 odstotka BDP za dolgotrajno oskrbo, dočim je povprečje EU 1,3 odstotka. Po hitrem pregledu zadnje verzije nismo dobili nič od tega – še huje zakon je velik korak nazaj. Skrbi namreč le za proračun in javne blagajne, skrb pa prenaša na starejše in svojce.«
Neuradno naj bi namreč vlada omenjenih 110 milijonov evrov zbrala s pavšalnim zneskom, ki bi ga posameznik plačeval za dolgotrajno oskrbo. Zaposleni bi morali tako za dolgotrajno oskrbo dodatno plačati med 4,3 in 31,6 evra na mesec (predlog predvideva socialno kapico), upokojenci bi plačevali med 1,4 in 19,8 evra, brezposelni pa med 2,6 in 6,6, kar bi sicer nase prevzel občinski oz. državni proračun.
Domovi starejših brez socialnih vsebin in s podražitvijo oskrbnin?
»Končni rezultat tega zakona bo, da bodo kadrovsko in finančno podhranjeni domovi polni nepokretnih, sicer umitih in nahranjenih starejših, ki bodo gledali v zrak in čakali neizogibno. Zakon namreč ne nameni niti besede socialnim vsebinam, ki v domove vnašajo življenje. To je tudi cilj pripravljalcev iz domov narediti poceni negovalne bolnišnice oz. hiralnice, ostali pa naj sami zase poskrbijo doma,« je še kritičen Bizjak, ki dodaja: »Povedna je tudi izjava direktorice direktorata gospe Buzeti na tiskovni konferenci, ko je povedala, da bodo najbolj starostniki, ki imajo sedaj najvišji dodatek za pomoč in postrežbo, kljub novemu prispevku, ki ga bodo plačevali od borne pokojnine, po novem za storitve plačevali še več kot dosedaj.« Po navedbah generalne direktorice direktorata za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu za zdravje Tatjane Buzeti bi določene skupine namreč po novem plačevale manj, a ne vsi. Tisti, ki imajo danes najvišje dodatke, bodo plačevali nekoliko več.
Ker so v Skupnosti socialnih zavodov pred kratkim opozorili, da se utegnejo domovi za starejše kmalu znajti v rdečih številkah, saj plačila Zavoda za zdravstveno zavarovanje za zdravstvene storitve po dvigu plač zaposlenih v domovih niso zadostne, nas je zanimalo tudi, ali osnutek zakona ureja omenjeno področje oziroma ali lahko v nasprotnem primeru zaradi neurejene problematike pričakujemo nov dvig oskrbnin v domovih za starejše. »Zakon v ničemer ne ureja akutne problematiko – to je nezadostnih plačil za zdravstvene storitve. Glede cen oskrbnin bo preračunal vsak dom zase, skladno s predpisano metodologijo, ampak glede na situacijo in glede na pogajanja za dvige plač nad 26. plačnim razredom, novi dvigi oskrbnin niso izključeni,« še pojasnjuje Bizjak.