V javni razpravi osnutka zakona o dolgotrajni oskrbi so na ministrstvu za zdravje prejeli nekaj manj kot sto pripomb. Po besedah generalne direktorice direktorata za dolgotrajno oskrbo Tatjane Buzeti so prejeli precej dobrih predlogov, ki jih bodo skušali vnesti v zakon. Buzetijeva verjame, da bi lahko zakon decembra poslali v vladno obravnavo.
Dejala je, da se vsi, tudi tisti, ki so jim poslali pripombe na zakon, strinjajo, da v Sloveniji nujno potrebujemo zakon o dolgotrajni oskrbi. Pripombe so se zlasti nanašale na prekratko javno razpravo za tako obsežen zakon. Po njenih besedah so prejeli tudi številne konstruktivne pripombe, nekatere med njimi se ponavljajo. "Že delamo na tem, da jih bomo smiselno upoštevali in vključili v nov predlog zakona," je dejala.
Z ministrstvom za finance sicer še niso usklajeni glede finančnega dela zakona, torej na kakšen način bi zbrali 110 milijonov evrov, kolikor je potrebno, da bi krili storitve iz dolgotrajne oskrbe v višini okoli 300 milijonov evrov na leto. Glede na osnutek bi ta manjkajoča sredstva dobili z obveznim doplačilom v višini 0,48 odstotka od neto zavarovalne osnove, medtem ko naj bi bili na ministrstvu za finance naklonjeni pavšalnemu znesku.
Kot je dejala Buzetijeva v izjavi za medije, so v petek potekala intenzivna usklajevanja s finančnim ministrstvom. Pričakuje, da se bodo v tem tednu uskladili o ključnih rešitvah.
Odzvala se je na izračune Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, kjer trdijo, da bi se glede na predlagane zakonodajne rešitve bivanje v domovih za starejše podražilo za več kot 100 evrov mesečno, v nekaterih primerih pa celo za več kot 800 evrov mesečno.
Buzetijeva verjame, da je za vsakega velik izziv se "podati na novo pot sprememb". Skupnost socialnih zavodov je v tem "trenutku najbolj pod drobnogledom, ker smo do sedaj večino denarja in sredstev namenjali institucionalnem varstvu, to je 77 odstotkov".
Na nesorazmeren delež institucionalnega varstva je po njenih navedbah Slovenijo opozorila tudi Evropska komisija, zato so v tem osnutku zakona poskušali uravnotežiti institucionalno varstvo z urejeno oskrbo na domu. Zakon tako omogoča in vzpodbuja osebe, ki to želijo, da ostanejo doma. Posledično bo to razbremenilo institucionalno varstvo v nudenju klasične oskrbe v domu za starejše, a Buzetijeva meni, da bi se lahko preoblikovali tako, da bodo izvajali tudi druge oblike oskrbe.
Je pa po njenih besedah dejstvo, da že danes ljudje plačujejo zelo različno za nastanitev in oskrbo v domu za starejše. Za tiste, ki so še bolj samostojni, stane dom okoli 550 ali 600 evrov, medtem ko za tiste, ki potrebujejo največ oskrbe, vse do 1000 evrov ali nekaj čez.
So pa s predlogom zamejili hotelski, torej namestitveni del v standardni dvoposteljni sobi, na 450 evrov. To pa je po njenih besedah nižji znesek od sedanjega povprečja. Zato je "zelo žalostno, da se manipulira z določenimi podatki". "Cilj tega zakona je razbremeniti tako zasebne kot javne izdatke v prihodnje. Predvsem zaradi demografskih trendov bo naslednjem desetletju ta pritisk še večji," je dejala.
Sicer pa bodo v pilotnem projektu, ki bo potekal dve leti po sprejemu zakona, ocenjevali, kako bodo na novo uvedeni mehanizmi prispevali k zmanjšanju hitrosti rasti potreb. "Moramo se sprijazniti, da se bodo potrebe povečevale. Da pa bo to obvladljivo, je treba postopoma uvajati nove storitve in pristope," je dodala.
Buzetijeva ocenjuje, da bodo verjetno morali precej časa nameniti intenzivni komunikaciji z različnimi deležniki in dodatnemu pojasnjevanju, saj gre za večplastno in zapleteno področje. Ker gre za večje spremembe, si ljudje po njenih besedah na podlagi zapisanega na papirju težko predstavljajo, kako bo potekalo v praksi. Sicer pa po njeni oceni ukrepov v zakonu o dolgotrajni oskrbi ne gre gledati kot samo eno enoto, pač pa kot del sprememb, ki so jih pripravili na ministrstvu in te ukrepe sedaj sestavljajo skupaj.
Predvideno je, da bodo zakon sprejemali v paketu skupaj z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Vir: ZDUS, STA