Superstaranje: 80-letniki z možganskimi sposobnostmi 20-letnikov?

Obstajajo pa izjeme: ljudje, za katere se zdi, da jih je staranje »pozabilo«, in prav ti postajajo center zanimanja znanosti. Ne brez razloga: njihove miselne sposobnosti z leti ne upadajo, lasje jim sivijo počasneje in pri sedemdesetih kot za šalo pretečejo deset kilometrov. Računajo enako hitro petdeset let mlajši, miselne igre pa rešujejo, kot bi mignil. Znanstveniki so jih poimenovali »superstarostniki«, raziskave pa usmerili v njihove možgane.

Znano je, da ljudje, ki bolj uporabljajo um, kasneje razvijejo demenco. Manj pa je bilo do sedaj znanega, zakaj pri superstarostnikih do tega sploh ne pride. Študija, objavljena v Journal of Neuroscience, je prinesla presenetljiva spoznanja: nevronske povezave, ki skrbijo za učenje, pomnjenje in mentalne sposobnosti so pri superstarostnikih enako zdrave in funkcionalne kot pri 18 do 36-letnikih.

Možgani superstarostnikov se torej uspešno izogibajo pastem, ki jih prinaša staranje, znanost pa se trudi odkriti in razumeti mehanizme, ki vplivajo na to. Kaže, da je ključ do rešitve v možganski skorji. Čeprav je debela le nekaj milimetrov, igra možganska skorja ključno vlogo pri spominu, sporazumevanju (jeziku) in zavesti. Ko se staramo, postaja vse tanjša, in rezultat je postopno upadanje sposobnosti. Pri superstarostnikih so nekateri deli možganske skorje sicer pričakovano stanjšani, deli, odgovorni za pomnjenje in ustvarjanje novih spominov, pa so nedotaknjeni in po debelini primerljivi z možgansko skorjo 18 - 35 letnikov.

Dr. Emily Rogalski, profesor kognitivne nevrologije iz Northwestern University's School of Medicine pravi, da je eden od vzrokov, da korteks pri superstarostnikih ostaja debelejši, njihova večja in dlje trajajoča angažiranost v aktivnostih, kot so poklic in družina. »Zdi se, da obilica vsakdanjih izzivov, ki jih je potrebno opraviti, ter problemov, ki jih je treba rešiti, ohranja dele možganske skorje, zadolžene za kognitivne funkcije, zdrave dlje.«
Psihiater Joseph Adreano iz Massachusetts General Hospital, so-avtor študije, pravi, da je naslednji korak ugotoviti, kaj se kemično dogaja v možganih superstarostnikov. Študija, s katero proučujejo, ali se v njih sploh kopičijo molekule, imenovane amiloidi, ki vplivajo na nastanek Alzeimerjeve bolezni in demence, je že v teku.