Bratranec (2/6 strani)

Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Med plesom ji je povedal, da mu je ime Tomaž. Vprašal jo je, če je Rajko njen fant.
»Ah, kje pa! Bratranec je,« je rekla.
Vidno si je oddahnil in jo stisnil k sebi. Nato jo je povabil na pijačo in se čudil, da je ni uzrl že prej. Ajda se je smehljala in bila srečna.
Nekaj čez polnoč, je Rajko postal nemiren.
»Ajda, domov bova morala,« je dejal.
»Ne še, ne še Rajko, tako se imam lepo!« je prosila.
»Če ne bova ubogala tvojega očeta, naslednjič ne boš smela zraven,« ji je dejal.
Privolila je, pa čeprav se je zabava šele pričela. Poslovila se je od Tomaža in odšla za Rajkom proti izhodu.
»Grem lahko naslednji vikend s tabo?« ga je spraševala, ko sta peš hitela proti domu.
»Lahko, seveda lahko. Čeprav vem, da ne bova veliko skupaj. Prvič te peljem ven, pa se mi že do ušes zaljubiš,« se je šalil.
A bilo je res. Ajda je bila prvič v življenju zaljubljena. In težko je čakala, da bosta s Tomažem spet skupaj.
Naslednji vikend se jim je Tomaž pridružil že v lokalu, kamor so odšli na pijačo. Sedel je zraven Ajde in jo neopazno prijel za roko. Nasmehnila se mu je in vztrepetala. Ljubezen se je pričela.
Med tednom je Ajda pridno študirala. Bila je odlična učenka. Konec tedna pa je bila s Tomažem. Rajko je bil spet potisnjen nekoliko na stranski tir, pa ji ni zameril. Tudi sam si je našel dekle in bil z njo, kadar je le utegnil. Velikokrat pa so skupaj odšli na pijačo.
Čas je tekel dalje in Rajko je dokončal srednjo šolo. Bil je ponosen, ko je končno stal v policijski uniformi pred domačimi. Čez poletje je delal kot vajenec, v jeseni pa naj bi odšel študirat na visoko policijsko šolo.
Tudi Ajda je počasi končevala z gimnazijo. S Tomažem sta bila še vedno par. Premišljevala je, katero smer naj si izbere. Odločitev je bila težka, ni vedela, kaj si želi v življenju početi.
Za nasvet je vprašala Rajka.
»Ne vem, Ajda. Pomisli, kaj bi rada počela,« je skomignil z rameni.
»Nisi mi v pomoč,« se je zasmejala.
»Naj pomislim. Že kot otrok si vedno zdravila igrače. Se spomniš? Večkrat sva se morala igrati, da si ti zdravnica, jaz sem bil bolnik,« je premišljeval.
»Da, prav imaš. Tudi jaz sem razmišljala v to smer. Mogoče je res to pravo. Lahko bi odšla študirat medicino,« je razmišljala.
»No, sem pomagal?« je bil Rajko zadovoljen.
»Najbrž si. Zaenkrat je to na prvem mestu,« je kimala.
Res je kasneje odločila, da bo študirala za splošno zdravnico. Vedela je, da bo študij težak, toda bila je pridna učenka.
Vse več časa ji je vzel študij medicine in Tomaž se je naveličal čakati, da bo imela čas.
»Najbolje, da prekineva za nekaj časa,« ji je nekoč predlagal.
Ajdo je zabolelo v želodcu. Sedela sta v lokalu in pila kavo.
»Misliš, da bi bilo res pametno,« je vprašala tiho.
Tomaž je zamišljeno prikimal: »Postala sva si preveč različna.Sicer pa nimaš časa še za ljubezen. Študij ti vzame ves čas, kar ga imaš!«
»Prav, Tomaž. Prekiniva za nekaj časa,« se je strinjala.
Ko je bila kasneje doma, je zajokala. Tomaža je imela rada, sanjala je o tem, kako bosta nekoč živela skupaj, kako bosta imela hišo in otroke. Bila je prepričana, da je njuna veza trdna in bo premagala vse ovire.
Tolažbo je poiskala pri Rajku. In kot vedno, je tudi tokrat našel prave besede.
»Veš, koliko je fantov na tem svetu? Našla ga boš, vem, da ga boš. In čisto mogoče je, da ga imaš pred nosom, saj veš, tistega pravega. Da gre vsak dan mimo tebe, pa ga še nisi uzrla,« jo je tolažil.
»Misliš? Misliš, da bom kdaj srečna?« je spraševala.
»Vem, da boš. Daj si vendar moja najljubša sestrična,« je dejal in jo objel.
Ajda se je še bolj posvetila študiju. Kadar pa je imela kako minuto časa, je obiskala Rajka, če je le bil doma. Tudi on je pridno študiral.
Nekoč se je domislila in odšla k frizerju. Svoje dolge pšenične lase je ostrigla na kratko. In bila je vesela spremembe. Po dolgem času je v ogledalu zagledala povsem drugo osebo. Odrasla je. Ni bila več otrok. Spremenila se je v lepo dekle.
Rajko je osuplo gledal njeno novo frizuro.
»Kaj si storila?!«
»Ti ni všeč?« se je Ajda namrdnila in zacepetala.
»Saj mi je, no. Toda, sedaj si povsem drugačna,« je dejal.
»Torej ti je všeč?«
»No, je. Veliko bolj zrela izgledaš,« je prikimal.
Ta članek se nadaljuje na naslednji strani - KLIKNI TUKAJ >
Stran: 1 2 3 4 5 6
Morda te zanima tudi:

KOLUMNA: Kreativno rekreativno

Najtežje je pisati o samemu sebi. A odgovore lahko prič...

Vagabund

Namesto sredine kolumne, danes objavljamo pesem našega ...

KOLUMNA: Velika noč

Je že davno postala trgovski praznik pri šunki, potici,...

KOLUMNA: Evropske težave

Evropske volitve se nezadržno bližajo, a mi vemo o naši...

MODERNA BABI PIŠE: Ko sem postala babica, se je zgodilo ...

Misli so mi vedo znova uhajale k čudovitemu dejstvu; mo...

KOLUMNA: Prijateljstvo na stara leta

V našem malem mestu se že od nekdaj vsi poznamo. Pa tud...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Marija Hrvatin

Marija Hrvatin
pisateljica, kolumnistka


"Življenje je preveč lepo, da bi ga zatemnila z nepomembnostmi; v tej zgodbi je zdravje biser, ki ima neprecenljivo vrednost tukaj in zdaj. "

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2019 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.