»Z Rajkom greva skupaj na morje,« je povedala doma nekaj dni pred odhodom. Srce ji je hitreje bilo.
»Res? Čudovito. Veseli me, da sta še vedno prijatelja. Nesreča vaju je spet združila, kajne?« je bil njen oče vesel.
Ajda je prikimala: »Najboljši bratranec je. Kot brat mi je!«
Odšla sta z vlakom. Rajko avta še vedno ni imel.
»Se spominjaš, kako sem ti dejal takrat, ko te je Tomaž zapustil, da je mogoče tvoja ljubezen tik pred tvojim nosom?« jo je vprašal, ko sta z vlakom drvela proti morju.
Prikimal je.
»No, vidiš. Imel sem prav,« se je nasmehnil in jo poljubil.
Vlak je pripeljal na končno postajo. Sedla sta na avtobus in se odpeljala do kraja, kjer sta nameravala kampirati. Dan je bil lep, prevroč. Našla sta primeren prostor v mirnem kampu in postavila šotor. Nato sta se preoblekla in stekla v morje.
Ajda je bila nestrpna. Bala se je noči, ki je bila pred njima. Skupaj naj bi ležala v šotoru.
Rajko je bil zamišljen. Še vedno se je bojeval sam s sabo.
Noč je bila tu. Dolgo časa sta sedela pred šotorom. Nihče ni upal predlagati, da gresta spat.
Ko je bilo v kampu že vse tiho, sta se splazila v notranjost šotora. Bila sta brez besed. Ajda je oblečena zlezla v spalko. Rajko je legel zraven nje. Toda bilo je vroče.
»Vroče je,« je rekla Ajda in si slekla hlače ter jopo.
»Da, vroče je,« je dodal Rajko in si slekel hlače.
»Ljubim te, Ajda,« ji je zašepetal.
»Rajko, tudi jaz tebe,« mu je priznala.
Stisnil se je k njej in jo pričel poljubljati. Želja je bila prevelika. Oba sta si želela, da se njuni telesi združita v eno…
Ovire med njima so bile premagane. Pred njima je bil čudovit dopust in imela sta se lepo. Nihče ju ni poznal in ni se jima bilo potrebno bati, da bi ju kdo zasačil. Da bi kdo videl, da delata nekaj prepovedanega, da prihajata iz iste družine.
Ko sta se z vlakom vračala proti domu, sta oba molčala. Brezskrbnih dni je bilo prehitro konec. Začel se je vsakdanjik in spet priprave na študij. Rajko je moral opraviti še veliko. Pred sabo je imel polno izpitov in nato še diplomsko nalogo. Tudi Ajdi naj bi se izpitni roki pričeli kmalu.
Ko sta se bližala domu, sta se domenila, da se bosta videvala med tednom. V študentskem naselju naj bi se najlažje skrila. Doma je bilo prenevarno.
In res je bilo tako. Rajko je večkrat prišel v njeno najeto sobo in pri njej prespal. Doma pa sta se srečevala le občasno in le malokrat bila sama.
»Zakaj jim ne poveva? Saj bi razumeli,« je nekoč predlagal.
»Rajko, ve nem. Mislim, da bi bila moj in tvoj oče jezna,« je dvomila Ajda.
»Ampak, ljubiva se. Saj v tem ni nič slabega,« je vzkliknil.
»Kasneje. Rajko, kasneje,« mu je rekla.
V tem času se je poročila Tinka, Rajkova starejša sestra. Starši so imeli polno dela in nihče se ni ubadal s tem, koliko časa je Rajko pri Ajdi. Na njeno poroko sta šla skupaj.
»Joj, kako čednega fanta ima vaša Ajda,« je rekla ena izmed povabljencev, ki Rajka ni poznala.
»To je njen bratranec, je povedala Ajdina mati. »Res škoda. Rajko je res lep fant.«
»Ampak, videla sem ju, kako sta se poljubljala,« je nadaljevala presenečeno povabljenka.
Ajdina mami je začudeno gledala.
»Ne, najbrž ste videla narobe.«
»Ne, prav dobro sem videla. Stala sta za tistim zidom in se poljubljala na usta,« je trdila gospa in iztegnila roko proti kraju, kjer naj bi ju opazila.
»Ne verjamem,« je rekla Ajdina mati in se vljudno opravičila ter odšla stran.
Poiskala je Ajdo. Stala je zraven Rajka in ga držala za roko. V njenih očeh je bil prav poseben lesk. Rajko se je sklonil do njenega ušesa in ji nekaj zašepetal na uho. Ajda se je nasmehnila in ga s komolcem narahlo sunila med rebra.
Prav res sta se obnašala, kakor dva zaljubljenca. Ajdina mati Milena je vztrepetala. Spraševala se je, koliko časa že traja in ni vedela, kaj naj si misli.
Dan po poroki, je odšla v Ajdino sobo.
»Ajda, je res?« je naravnost vprašala.
Ajda je začudeno pogledala: »Kaj, če je res?«
»Ti in Rajko,« je rekla Milena.