Dobičkonosni zakon

Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
»V primeru, da se ti kaj naredi, da umreš, dobi tvoj mož ogromno denarja,« ji je dejal in jo resno gledal.
»Lepo te prosim, nič se mi ne bo naredilo,« se je zasmejala.
»Zakaj potem polica?« je bil zaskrbljen.
»Martinu se je zdelo pametno. Saj veš, kakšen je,« je rekla.
»Tudi Helen je podpisala polico. Mesec dni kasneje je umrla,« je tiho rekel in jo gledal.
Miranda je onemela. Pogledala ga je v oči.
»Pozanimal se bom o njem. Mislim, da mu ne zaupam več,« je pričel.
»Le zakaj, Nick? Tvoj prijatelj je! Ne smeš tako misliti. Imel je smolo, izgubil je ženo, bo sedaj še tebe?« se je postavila na moževo stran.
»Vse skupaj se mi zdi čudno. Tebi ne?« je bil sumničav.
»Niti malo,« je resno odkimala. Da bi bil njen mož sposoben narediti kaj groznega? Niti v sanjah!
Nick je odšel, Miranda pa je sklenila, da o pogovoru pove Martinu. Nick se ji je zdel čuden in njegovo vedenje jo je strašilo.
Martin se je tistega dne vrnil vidno utrujen. »Si dobila polico?« je vprašal.
»Da, o nečim bi rada govorila s tabo,« mu je rekla in sedla zraven njega.
»Da?«
»Nick je bil čuden. Spraševal me je, če je pametno, da podpišem polico, da bi ti dobil veliko denarja, če se mi kaj zgodi. Rekel je, da je Helen le mesec dni pred smrtjo podpisala isto polico. Rekel je tudi, da bo raziskal tvojo preteklost,« mu je hitela razlagat.
Martin je skočil pokonci. Bil je pisan v obraz, stiskal je pesti.
»Ti je povedal tudi to, da dobi pet odstotkov od pogodbe? Da je dobil veliko denarja, ko je Helen umrla?!«
Miranda je bila pretresena. Njeno življenje se je kar naenkrat pričelo zapletati. Dokler ni vedela zanjo, je bila srečna, sedaj pa so se pričele dogajati čudne stvari.
»Govoril bom z njim. Ne vem, kaj mu je,« je dodal in odšel. Z veliko naglico se je odpeljal in Miranda je zaskrbljeno čakala v dnevni, kdaj se bo vrnil.
Nazaj je prišel šele čez dve uri. Njegov obraz je bil še vedno jezen. Sedel je na kavč in si pokril obraz z rokami.
»Kaj se je zgodilo?« je vprašala.
»Nick ni več moj odvetnik. Sprla sva se, priznal mi je, da je bil zaljubljen v Helen in da mi nikoli ni oprostil, ker sem se poročil z njo. Ljubil jo je in bil je prepričan, da tudi ona ljubi njega. Hotel te je prestrašiti, da bi me zapustila in tako bi se mi maščeval,« ji je razložil.
»Kaj takega? Je res sposoben narediti kaj takega?« je Miranda zmajala z glavo. Nick se ji je že takoj, ko ga je spoznala prikupil. Bil je pravi prijatelj in rada je bila v njegovi družbi.
»Če jo je ljubim, mu ne moreš zameriti…« je tolažila moža. Vedela je, da ga je prepir zelo prizadel.
»Saj vem, toda naj ostane nekaj časa tako. Ko se bo prah polegel, ga bom poklical. Tudi zate je bolje, da ga nekaj časa ne videvaš, samo straši te. Naj preboli Helen, potem ga bova sprejela nazaj,« je trdno odločen dejal Martin.
Miranda je prikimala. Njen mož je vedno našel najboljšo rešitev. Stisnila se je k njemu in ga goreče poljubila.
Nicka ni videla že skoraj mesec dni in priznati si je morala, da ga pogreša. Toda ni se želela mešati. Spor sta morala rešiti sama. Nick in Martin. In vedela je, da ne bo trajal dolgo časa, bila sta dobra prijatelja in vedela je, da bosta našla rešitev.
Nekega dopoldneva pa je pozvonilo pri vratih. Stekla je odpret in pred vrati je bil Nick.
»Ne vem, če je pametno, da si tu,« je rekla.
»Samo poslušaj me! Samo pet minut časa si vzemi zame,« je prosil.
»Zakaj? Kaj je tako pomembnega? Zakaj ne prideš takrat, ko bo doma Martin?« je vztrajala. Ni ga hotela spustiti noter.
»Imam nekaj podatkov o Martinovi preteklosti. Ni tako nedolžen, kot se zdi. Poslušaj me, prosim, za tvojo varnost gre,« je moledoval.
A v tistem je pripeljal Martin. Ko je zagledal Nicka, je prebledel. Skočil je iz avta in se s hitrimi koraki napotil do njega.
»Nick?« je dejal resno in stopil zraven njega.
»Ravno odhajam,« je dejal Nick in se obrnil.
Miranda in Martin sta stopila v hišo. Pogledal jo je in ji namignil, naj pove, kaj je hotel.
»Tako čuden je bil. Rekel mi je, da ima podatke o tvoji preteklosti, da nisi tako nedolžen, kot se zdi,« je hitela.
»Kaj še? Kaj je še rekel?« je spraševal. Po čelu je imel znojne kapljice.
»Nič drugega, nič. Pote si prišel ti,« je razlagala.

Spremljajte Moja leta na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Starejše novice:
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Vlasta Nussdorfer

Vlasta Nussdorfer
varuhinja človekovih pravic


"Nihče ni popoln; ne mlad in ne star, šele vsi skupaj lahko zgradimo lepši in srečnejši svet."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2024 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.