To je to. Konec. Nick je imel prav. Zatemnilo se ji je pred očmi in ničesar več ni čutila.
Ko je prišla k sebi, je ležala v bolnici. Zmedeno je pogledala po sobi. Opazila je Nicka. Sedel je zraven nje in bil je vidno utrujen. Imel je velike kolobarje pod očmi, bil je neprespan in neobrit.
»No, plezalka, kako si?« se je za silo nasmehnil, toda njegov nasmeh je bil žalosten.
Šele tedaj se je spomnila, kaj se ji je zgodilo.
»Nisem mrtva?« je zašepetala. Počasi je začutila bolečine po vsem telesu. Le te so postajale vse hujše.
»Nisi mrtva, je pa malo manjkalo. Imela si srečo, da si se ga oklepala in ni te mogel pahniti z vso silo. Če bi te, bi bilo konec. Tako pa si drsela po steni prepada in se nekje na polovici ustavila. Ne vprašaj, kako smo te reševali,« je kimal in jo gledal.
»Kje je Martin,« je vprašala. Spačila se je od bolečine.
»Te boli? Kaj te boli?« je hitel.
»Vprašaj raje, kaj me ne boli,« je javknila.
Poklical je sestro in dala ji je injekcijo. Takoj ji je odleglo.
»Modra si po vsem telesu, obe nogi si zlomila, morali so te operirati,« ji je razložil.
»Koliko časa sem že tu?« je vprašala.
»Tretji dan,« je dejal.
»Kje je?«
»V zaporu. Takrat sem izvedel marsikaj, toda nisi me hotela poslušati. Ti povem sedaj ali kasneje?« ga je zanimalo.
»Sedaj,« je rekla in zaprla oči.
»Tokrat se je poročil tretjič. Njegova prva žena Lucy, se je utopila. Tudi ona je bila zavarovana. Poročena sta bila pet let, potem je zahtevala ločitev. Najbrž se je takrat vse začelo. Priznal je, da jo je ubil, priznal je, da je ubil Helen. Tudi poskus umora tebe, je priznal. Bogatel je na račun ženinih smrti, najbrž je dobil to zamisel, ko ga prvič niso dobili. Martin je bil ugleden državljan in nihče ni niti posumil. Nikoli niso delali obdukcij ali ugotavljali vzrok smrti. Vedno je priredil tako, da je bilo videti kot nesreča. Nato je nekaj časa žaloval in si poiskal novo žrtev,« ji je pojasnil Nick.
»Me pustiš samo?« je slabotno vprašala.
Brez besed je vstal in odšel. Pri vratih se je obrnil:«Jutri pridem!«
Prikimala je in ko je zaslišala, da je zaprl vrata za sabo, je zajokala.
Šele po šestih mesecih terapij in zdravljenja, je prišla k sebi tudi duševno. Resnica o Martinu jo je popolnoma pokopala. Po ločitvi je dobila njegovo hišo in nekaj vrednostnih papirjev, ki jih je Nick dobro naložil. Hišo je prodala in se preselila stran. Z Nickom je obdržala stike in redno sta se videvala. Počasi je pričela zaupati vanj in po letu dni mu je šele dovolila, da jo je prvič poljubil.