Skrbel je za dom, za Sonjo, gledal je malega Blaža, kako odrašča, hotel biti z njim vsako prosto minuto. Poleg tega je redno hodil v Maribor, Sonji uspešno lagal, Vanjo prosil, naj ga izpusti. Vedno, ko je prišel k njej, ga je namreč rotila, naj ostane pri njej. Naj je ne zapušča. Iz tedna v teden je bilo huje. Vanja je še samo jokala, celo grozila mu je, da bo skočila skozi okno.
Matica je vidno pobiralo. Čeprav je imel šele trideset let, jih je kazal vsaj deset več. Vedel je, da je na koncu, da ne more več. Zanka je postala preozka.
Zapeljal je pred hišo. Nekaj časa si je v avtu še nabiral pogum, nato je vstopil. Najprej je odšel do sobe, kjer je mirno spal njegov sin. Poljubil ga je na čelo. Naj bo, kar bo, si je mislil in stopil v kuhinjo, kjer ga je Sonja čakala z večerjo.
»Povedati ti moram,« je pričel.
»Da?« je rekla, niti slutila ni.
»Sonja, sedi. Pretreslo te bo,« je pričel.
Sedal je za mizo, matic je pričel govoriti. Od začetka, lepo počasi. Sonja je odkimavala z glavo, jokala, kričala, ga tepla. A nič ni pomagalo, vse je bilo res.
»Kako si mogel, kako si mogel,« je kričala nanj.
»Če me nočeš več, bom povsem razumel. Odšel bom,« je pričel.
»K njej,« jo je zanimalo.
»Najbrž,« je prikimal.
»In če ti odpustim, boš izbral mene,« je rekla.
Rahlo je prikimal.
»Pa otrok? Pa tvoja hči,« je le s težavo izgovorila.
»Skrbel bom zanjo, naj bo, kar hoče,« je povedal, kar je mislil.
»Ampak, ne v tej hiši. Tu je ne želim videti,« je odkimala Sonja.
»To pomeni, da si mi oprostila,« je vprašal.
»Ne, nisem ti. Potruditi se boš moral, če boš želel, da ostanemo skupaj. Zaupala pa ti najbrž nikoli ne bom,« je odkimala.
»Potrudil se bom, če hočeš. Če me še vedno hočeš,« je pričel.
»Trenutno se mi gnusiš, toda ne bom te pustila. Ne bo te imela, moj si,« je rekla skozi zobe.
Matic je rahlo prikimal. Tistega večera je spal na kavču, Sonja mu ni pustila blizu.
Vso noč je bedel, premišljeval. Bo res ostal? Vanjo je še vedno ljubil. Bo res prekinil z njo vse stike?
Čez čas se je stanje nekoliko umirilo. Sonja se je odločila, da se bo borila za zakon. Hodila sta celo v zakonsko posvetovalnico. Matic je ubogal. Da pa je obiskoval Majo, mu ni mogla preprečiti, navsezadnje je bila njegova hči.
Ker mu ni dovolila, da bi Majo vozil domov, je moral sam v Maribor. Tja je odhajal vsak drugi konec tedna. Sonja si je takrat zatiskal oči in ušesa. Ničesar ni želela vedeti.
Matic ni odhajal samo k Maji, odhajal je tudi k njej. Vanja ga je vedno sprejela z odprtimi rokami. Počasi se je sprijaznila, da bo imela svojega moškega le vsak drugi konec tedna. Ampak že to je bilo bolje kot nič. Je pa vseskozi upala, da bo nekoč ostal.
Dvojna ljubezen se je nadaljevala. In sedaj, ko je Sonja vedela zanjo, mu niti ni bilo več tako zelo hudo. Paziti je moral le, da Sonji ponesreči ni rekel Vanja. Paziti je moral, da ni omenjal eno drugi in vse je izgledalo v najlepšem redu. Dokler se nista poznali, ni tako zelo bolelo.