Ljudje žalujemo na različne načine, nekateri lažje izlijejo žalost, za druge je pot skozi faze žalovanja težka in dolga. Najprej občutimo šok, sledi zanikanje, ki lahko nastopi, četudi je bila smrt pričakovana. Čeprav razumemo, kaj se je zgodilo, na čustveni ravni izgube še ne moremo sprejeti.
V teh težkih trenutkih pa je potrebno poskrbeti tudi za pogreb. Misel na slovo je neznosna, težko se je odločati o podrobnostih, ki nas opominjajo, da se je ljubljena oseba zares poslovila. A čeprav nam v prsih divjajo jeza, strah, nemoč in bolečina, se bomo počutili bolje, če bomo vsa ta čustva izlili na plan, se zjokali, pogovarjali in obujali spomine na čas, ko je bil pokojni še med nami. Edinstvena priložnost, da na simboličen način nagovorite osebo, ki vas je zapustila, je poslovilni govor, ki ga lahko ob vaši izpovedi sestavi in prebere profesionalni govorec.
"
Ob smrti se zdi, kot da je nekdo prerezal trak, preden smo ga uspeli odviti do konca. Mnoge besede in misli ostanejo neizrečene, ležejo nam na srce, kjer skelijo in kljuvajo v že tako veliko duševno rano. Bi si želeli, da bi pokojnega poslednjič prijeli za dlani, ga stisnili v objem, mu povedali, da ga imate radi in da ga ne boste nikoli pozabili? Potem storite to. Simbolično, ob zadnjem slovesu, v poslovilnem govoru, izlijte na plan vse tisto, kar mu želite sporočiti. Menim, da si vsak človek zasluži pismo slovesa, čustven govor, v katerem se najdražji poslovijo in mu povedo, kaj jim je pomenil. Pa najsi bo izražena jeza in obup ob njegovem odhodu, prelepi spomini, ki so jim ostali ali neizrečene besede, ob katerih bodo našli svoj mir. Takšni govori so seveda neizmerno čustveni, ob enem pa zelo naravni in očiščevalni. Na ta način lažje izrazimo žalost in bolečino, sprejmemo resnico, se poslovimo in dovolimo, da odidemo vsak svojo pot. Tako se bomo lažje soočili s procesom žalovanja, ki je še pred nami", pojasnjuje
Vesna Meško, moderatorka literarnih žalnih govorov
Zadnje slovo.
