Prvotni grad, katerega podoba je ovekovečena v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske, je v 17. stoletju zgradila plemiška rodbina Steinberg. Kasneje so bili njegovi lastniki Auerspergi in nenazadnje slovenski skladatelj Miroslav Vilhar, ki je na gradu tudi umrl. Grad je po 1. svetovni vojni začel propadati in iz njega so se prebivalci izselili v okoliške vasi.
Na pobudo Miroslava Vilharja je bil tu 9. maja 1869 množičen tabor za Zedinjeno Slovenijo. Leta 1941 je v njem potekal sestanek aktivistov organizacije TIGR. Danes vodi mimo njega Krpanova pohodniška pot. Stolp in ruševine gradu stojijo v nasadu starih lip, do njega pa vodi kostanjev drevored.
Opis poti
Začne se na železniški postaji v Pivki in poteka po poti, po kateri je hodil Fran Levstik, ko je na gradu Kalec pisal prvo slovensko povest Martin Krpan. Pohodnike nato pot vodi po dolini Pivke, preko Javornikov na Cerkniško polje, čez Bloke na Slivnico, potem se spusti proti Cerknici in Rakovemu Škocjanu ter čez Kalič na cilj, to je proti železniški postaji v Postojni. Na trasi je 14 naravnih in kulturnih znamenitosti, kot so številni cerkveno-kulturni spomeniki, grajske ruševine in ohranjeni dvorci. Pot je polna kraških znamenitosti, pohodniki si lahko ogledajo izvire in ponikalnice, presihajoče jezero, jame in udornice, prav tako pa ne manjka mokrišč, suhih travnikov, planinskih pašnikov in gozdov.
Še več idej za izlete boste našli
tukaj.