Pohod na Snežnik. (foto: Autentica)
Koča Draga Karolina na Vrhu. (foto: Autentica)
Pogled na mali Snežnik. (foto: Autentica)
Pogled proti vrhu. (foto: Autentica)
Pogled z vrha na Srednji Snežnik. (foto: Autentica)
Vrh Snežnika (foto: Autentica)
Poleg samega vrha, pa je zanimiva tudi bližnja in širša okolica Snežnika. Na skrajnem jugozahodu Loške doline stoji odlično ohranjen grad Snežnik prvič omenjen leta 1268. V gradu se nahaja zbirka stilnega pohištva iz 18. in 19. stoletja, v bližini gradu je tudi muzej z lovsko in polharsko zbirko.
Ko se je narastla potreba po oglju in lesu, so nastala začasna gozdarska naselja Sviščaki, Mašun in Leskova dolina. V Leskovi dolini so leta 1873 ustanovili tovarno za suho destilacijo bukovega lesa.
Iz časa med obema svetovnima vojnama so po planoti raztreseni ostanki italijanskih kasarn in bunkerjev ko je tu potekala italijansko-jugoslovanska meja, določena po rapalski pogodbi.
Poleg tega, da je Snežnik najvišji vrh izven slovenskih Alp in ponuja vzpon ter obširni razgled, je tudi eden najbolj obetavnih ciljev za botanično ekskurzijo. Na njem lahko najdemo več v Sloveniji redkih ali samo na Snežnik omejenih rastlin ter floristično in ekološko zelo različne rastlinske združbe.
Severovzhodno od vrha Velikega Snežnika se nahaja globoka kraška vrtača - Smrekova Draga, kjer zaradi temperaturne inverzije nastaja edinstven botanični vrt.
V dinarskem gorstvu Slovenije je temperaturna inverzija relativno pogost pojav, redkeje se pa posledice le-te kažejo tako očitno tudi na vegetaciji. Na vrhu vrtače je razvito subalpinsko bukovje (Polysticho lonchitis -Fagetum), v smeri proti dnu pa sledi smrečje (Lonicero caeruleae - Piceetum), ki se v subalpinsko bukovje vriva le na prisojni strani. Na dnu vrtače je razvito ruševje. Vegetacijski pasovi si torej sledijo v ravno obratnem vrstnem redu, kot bi pričakovali s padajočo nad morsko višino.
Izlet na Snežnik je najlaže začeti s Sviščakov –gozdnega naselja, do katerega se še lahko brez posebnih težav pride z osebnim avtomobilom. Od Ilirske Bistrice je do Sviščakov kakih dvajset kilometrov, od tega skoraj deset kilometrov makadamske ceste.
Že na poti do Sviščakov lahko ob cesti opazujete bogastvo travniških cvetlic; med njimi boste opazili tudi brstično lilijo. Po približno tridesetih minutah vožnje pridete do nasleja v katerem sta poleg planinskega doma tudi smučišče in naselje počitniških hišic. Najbolje je, da tukaj parkirate in se peš odpravite po makadamski cesti proti Snežniku.