Predstavile so uspešno delo brezplačnih psiholoških svetovalnic, nacionalno kampanjo ozaveščanja o preprečevanju samomora in pomen sodelovanja na področju krepitve ter varovanja duševnega zdravja.
V duhu povezovanja se odvija tudi letošnja akcija Prekolesarimo svet, katere pobudnica je že drugo leto zapored Mednarodna zveza za preprečevanje samomora, v Sloveniji pa jo organizirajo v sklopu projekta MOČ. Prekolesarjeni kilometri od 10. avgusta do 10. septembra 2015 simbolizirajo združevanje moči pri preprečevanju samomora. Do danes, 7. septembra 2015, smo v Sloveniji v ta namen prekolesarili 13.830 kilometrov. Ker v akciji štejejo kilometri iz številnih držav, naj bi tudi letos kolesarji iz vsega sveta prekolesarili najmanj 40.075 kilometrov, kolikor znaša obseg Zemlje.
Letošnje geslo ob Svetovnem dnevu preprečevanja samomora Podajmo roko - rešimo življenje nas spodbuja k razmišljanju o vlogi pomoči in podpore pri preprečevanju samomora.
»Pozitiven učinek in spremembo lahko dosežemo, če ogroženim posameznikom pokažemo, da nas zanje skrbi in da nam ni vseeno. Vprašamo jih lahko po njihovem počutju in brez obsojanja prisluhnemo njihovim zgodbam. Osamljenost poveča tveganje za samomor, trdne in pristne vezi med ljudmi pa lahko delujejo varovalno. Zato biti tam za nekoga, ki je v stiski in osamljen, biti z njim in ob njem, lahko reši življenje ali olajša stisko,« poudarja doc. dr. Saška Roškar, vodja projekta MOČ z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in nacionalna predstavnica pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora.
Dodaja še: »Čeprav je neformalna pomoč prijateljev in bližnjih lahko ključna, pa ni vedno dovolj, da bi pomagali nekomu, ki je samomorilno ogrožen. Dostikrat so potrebne strokovne oblike pomoči. Tedaj lahko posameznika spodbudimo in ga konkretno usmerimo.«
Umrli zaradi samomora v Sloveniji v letu 2014
Odločitev za samomor in pot do tega dejanja je za vsakega posameznika boleča in velikokrat tudi osamljena. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v Sloveniji za posledicami samomora v letu 2014 umrlo 388 ljudi (325 moških in 63 žensk). V tem letu je samomorilni količnik (število umrlih zaradi samomora na 100 000 prebivalcev) v državi znašal 18,81 (31,79 za moške in 6,05 za ženske). V letu 2014 smo zabeležili ponovni upad samomorilnega količnika in najnižji količnik nasploh od leta 1965 dalje (velja za skupni samomorilni količnik, za moške in ženske). Po mnenju strokovnjakov z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je trend upadanja samomorilnega količnika v Sloveniji v zadnjih letih ugoden in se dobro ohranja. Samomorilni količniki od leta 2007 dalje so bili namreč med najnižjimi v zadnjih štirih desetletjih. Pri regijah glede večje ogroženosti izstopajo regije na vzhodu, in sicer Maribor, Murska Sobota, Novo mesto in Celje. Regija Celje je tudi regija, v kateri so v letu 2014 zabeležili najvišji samomorilni količnik; v upadu samomorilnega količnika izrazito izstopa regija Ravne na Koroškem, kjer se je samomorilni količnik prepolovil in so tako zabeležili enega izmed najnižjih količnikov v državi. Sicer pa so nižje količnike zabeležili še v Kopru, Novi Gorici in Ljubljani. Po pričakovanjih so v vseh regijah bolj ogroženi moški, izrazito izstopa njihova ogroženost v regijah, kjer je količnik višji.
Letošnje geslo opozarja tudi na pomen sodelovanja med vsemi organizacijami, sektorji, strokovnimi službami in posamezniki, ki se ukvarjajo s preprečevanjem samomora. Primer dobre povezovalne prakse predstavlja javnozdravstveni projekt MOČ, ki združuje štiri partnerske organizacije in številne strokovnjake v prizadevanjih za izboljševanje duševnega zdravja. Projekt je financiran z Norveškim finančnim mehanizmom 2009-2014, z nepovratnimi sredstvi v višini skoraj 800.000 evrov.
V Nacionalnem združenju za kakovost življenja OZARA Slovenija bodo pod vodstvom koordinatorja aktivnosti mag. Bogdana Dobnika septembra in oktobra letos pripravili obsežno nacionalno kampanjo na temo duševnega zdravja. Verjetno prva celostna tovrstna slovenska kampanja bo zajela pripravo in razdeljevanje informativnih zloženk, nameščanje plakatov različnih dimenzij in predvajanje radijskega ter televizijskega spota. Brezplačno predvajanje televizijskih in radijskih oglasov bodo omogočile številne medijske hiše. V več kot 25 slovenskih krajih bodo namestili 170 plakatov velikega formata in še vsaj trikrat toliko plakatov manjših dimenzij. Kampanjo so s podporo pri brezplačnem plakatiranju podprle mestne občine Ljubljana, Kranj, Novo mesto, Slovenj Gradec, Koper in občine Ravne na Koroškem, Mengeš, Krško, Brežice, Murska Sobota, Prevalje, Mežica ter Črna na Koroškem.
Ena ključnih pridobitev pri zagotavljanju novih storitev na področju duševnega zdravja se v projektu MOČ nanaša na vzpostavitev psiholoških svetovalnic, v katerih so storitve za posameznike, pare in družine v času trajanja projekta širše dostopne in tudi brezplačne. Tako so pod okriljem Centra za psihološko svetovanje Posvet, ki deluje v okviru Slovenskega združenja za preprečevanje samomora, vzpostavili mrežo devetih psiholoških svetovalnic. Te so v Ljubljani, Celju, Laškem, Sevnici, Kranju, Postojni, Novi Gorici, Slovenj Gradcu in Murski Soboti. Po podatkih poslovne vodje svetovalnic Mojce Vatovec so v prvih šestih mesecih trajanja projekta (od februarja do avgusta letos) v vseh svetovalnicah sprejeli 712 oseb in jim nudili 1708 brezplačnih svetovalnih ur. V sprejemni pisarni ljubljanske svetovalnice so sprejeli tudi 91 nenapovedanih obiskov posameznikov, ki so prišli po pomoč v duševni stiski. Mreža svetovalnic predstavlja pomembno preventivno delovanje na področju duševnega zdravja. Kar v polovici primerov klienti poiščejo pomoč zaradi težav v družini (partnerske težave, ločitev, težave z otroki, s starši …). Med klienti je 26 odstotkov moških in 74 odstotkov žensk. Kot je napovedala Nuša Konec Juričič, vodja delovne skupine za duševno zdravje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, se bo sredi septembra začela odvijati še ena od dodatnih načrtovanih dejavnosti mreže svetovalnic, saj bodo v Ljubljani in Celju začele delovati strokovno vodene izkustvene skupine za starše in za ločene starše. Tudi te bodo za udeležence brezplačne. Za vključitev v skupino v Ljubljani se lahko zainteresirani prijavijo na telefonski številki 031 704 707, za vključitev v skupino v Celju pa na telefonski številki 031 778 772. Ena od skupin, ki že deluje v Ljubljani, je skupina za žalujoče.
Področje, ki mu v projektu MOČ namenjajo posebno pozornost, je izobraževanje strokovnjakov. V ta del so poleg Nacionalnega inštituta za javno zdravje aktivno vključeni tudi na Inštitutu Andreja Marušiča, Slovenskem centru za raziskovanje samomora. Ključno za preprečevanje samomora je, da tisti strokovnjaki, ki prihajajo v stik z ranljivimi, znajo pravilno reagirati. »V zadnjih mesecih smo se v izobraževanjih srečevali z zdravniki, medicinskimi sestrami, psihologi, svetovalci, socialnimi delavci, pa tudi s policisti in z drugimi, ki običajno nudijo pomoč ali podporo v osebni stiski ali kriznih situacijah. Prav v vseh poklicih poročajo o tem, da pri delu z ranljivimi včasih občutijo nemoč, strah, negotovost. Nedavni rezultati ene naših večjih študij (SEYLE) so pokazali, kako pomembno je usmerjati skrb v dobro počutje zaposlenih v podpornih poklicih. Namreč, na to, ali so bili učitelji pripravljeni pomagati dijakom v stiski, je najbolj pomembno vplivalo, kako zadovoljni so bili učitelji s pogoji v službi in kako dobro so se sami psihično počutili. Enako velja tudi za druge poklice in lahko si predstavljamo, da bo zdravnik, ki se sam psihično ne počuti dobro, le težko najboljša pomoč pacientu,« meni doc. dr. Vita Poštuvan. V Program NARA – moč strokovnjakom skozi čuječnost, ki so ga na Inštitutu Andrej Marušič razvili za vzpostavljanje redne skrbi zase in za lastno duševno zdravje, se je do sedaj v okviru projekta MOČ prijavilo že več kot 200 strokovnjakov iz različnih krajev Slovenije. Izobraževanja se bodo začela jeseni. Če strokovnjaki skrbijo za svoje duševno zdravje, so na ta način lažje kos vsakodnevnim službenim situacijam, v katerih pomagajo drugim.