Lepa tatica (3/6 strani)

Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Bil je zelo učen mladenič, toda bila je ena stvar o kateri ni vedel ničesar. Ženske. Nikoli se še ni zaljubil, nikoli še ni bil sam z žensko. Tu je bil popolnoma neuk.
Ker je dopolnil že šestindvajset let, sta starša počasi pričela nagovarjati, da bi bil čas, da se poroči, da si ustvari družino. Patrik jima je zagotavljal, da je časa dovolj, da naj ga pustita, da bo že še srečal pravo.
»Tu za stenami dvorca je ne boš našel,« mu je dejal oče.
»Moral boš v mesto, moral se boš udeležiti kake naše zabave, ne pa da vedno zbežiš v svoje sobe,« mu je govorila mati.
Patrik je kimal in jima zagotavljal, da bo sam rešil težavo. A vedel je, da ne bo lahko, strah ga je bilo. Ni vedel, kako naj bi se ženski približal, ni znal navezati pogovora, bil je preveč sramežljiv.
Nekoč se je odločil, da bo odšel do mesta. Še nikoli ni šel tja, le opazoval je mestni vrvež iz velikega dvorca. Tistega dne pa se je namenil, da ga pobliže spozna. Uredil se je kot se za plemiča spodobi, odpeljala se je z največjo kočijo že rano zjutraj. Ni imel posebnih opravkov, namenil se je le, da bo odšel skozi mesto peš in ga spoznal.
Kočijaž je ustavil pred velikim vodnjakom, Patrik mu je naročil, naj ga tam tudi počaka. Sonce še ni grelo z vso močjo in hoja je bila prav prijetna.
V času, ko se je sprehajal počasi po glavni ulici, so trgovci pričeli s prodajo. Nastavljali so kupcem svoje blago in čakali. Patrik pa je z zanimanjem opazoval razstavljeno in kimal. Ljudje ga niso poznali, začudeno so opazovali mladeniča.
Kar naenkrat se je pred njim pojavila oseba, skoraj bi se bil zaletel vanjo, če ne bi ustavil koraka. Zazrl se ji je v oči in obstal od njene lepote. Tudi Diana ga je gledala v oči, se rahlo nasmehnila in po nekaj trenutkih stopila mimo njega. Patrik je obstal, zasukal se je in jo opazoval, ko je oddaljevala korak. Tako lepega obraza še ni videl, tako lepih oči še nikoli ni uzrl. Res da je bilo dekle zanemarjeno, toda vseeno ga je pritegnilo. Tedaj je zaslišal glas starejše ženske: »Dobri gospod, vzemite nekaj teh jagod in razveselite svojo madam!«
Predramil se je in jo pogledal.
»Tako dobrih jagod še niste jedli, verjemite. Vaša gospa bo navdušena nad njimi!«
»Prav, pa mi jih dajte nekaj,« je prikimal in si segel v žep, kjer je hranil denar. Postalo mu je vroče. Trgovka je že hitela z zavijanjem jagod in niti ni opazila, kako je Patriku postajalo nerodno.
»Ne bo šlo. Izgubil sem denar,« je zmedeno dejal.
»Res?« je bila začudena trgovka.
»Ne morem verjeti. Kaj takega se mi še ni zgodilo,« je presenečeno dejal.
»Ste prepričani, da vam ga niso ukradli?« je vprašala trgovka.
»Ne, nihče ni bil v moji bližini. No, le neko dekle, toda ona ne bi…«
»Je imelo črne lase in modre oči?« je v smehu vprašala trgovka.
»Da,« je odgovoril Patrik.
»Potem ste srečali našo lepo tatico. Pozabite na denar, Diana je najbrž že daleč proč,« mu je kimala trgovka.
»Ampak, ničesar nisem čutil,« je bil presenečen Patrik.
»Diana je hči ceste. Tatinstvo ima v krvi,« mu je pojasnila trgovka.
Patrik je pozabil na trgovko in stekel nazaj po cesti, kjer je le nekaj trenutkov prej odšla lepotica. Tekal je sem ter tja, a ni je srečal. Zaman jo je iskal.
Napotil se je nazaj do kočije. Tistega dne je imel dovolj, v mestu se ni znašel kaj prida. Toda čeprav mu je lepotica izmaknila denar, ni mogel biti jezen nanjo. Povsem ga je očarala s svojo lepoto in želel si je le, da jo še enkrat sreča.
Diana je bila zadovoljna. Neznani plemič na katerega je tistega jutra naletela, je imel pri sebi veliko vsoto denarja. Večji delež je shranila, manjši pa zapravila. Odšla je do peka, pri mesarju je kupila nekaj pečenke, nakupila je svilnato blago in se z vsem stvarmi odpravila do javne hiše. Suzana jo je bila vesela, od njenega zadnjega obiska je preteklo že mnogo časa.
»Torej si še vedno tu nekje,« jo je pozdravila.
»Veš da,« je odvrnila in ji dala nabavljeno blago.
»Ne bi bilo treba,« se je zahvaljevala Suzana.
»Rada ti kaj prinesem,« je odvrnila Diana.
»Boš ostala,« jo je zanimalo.
»Le toliko, da se okopam. Boš oprala moja oblačila?« jo je zanimalo.
»Za spremembo bi lahko oblekla kaj lepšega. Sedaj si že dama, krilo bi ti pristajalo,« ji je predlagala Suzana.
»In ko me bodo zasačili pri jemanju, naj ga dvignem in stečem? Ne, samo v napoto bi mi bilo,« je odvrnila Diana.
Ta članek se nadaljuje na naslednji strani - KLIKNI TUKAJ >
Stran: 1 2 3 4 5 6
Morda te zanima tudi:

Kratke misli: Staranje - dobra ali slaba novica?

Upokojena zdravnica Metka Klevišar nas razveseluje z ži...

Kratke misli: Oprosti

Upokojena zdravnica Metka Klevišar nas razveseluje z ži...

Kratke misli: Kako zdržite?

Upokojena zdravnica Metka Klevišar nas razveseluje z ži...

Kratke Misli: Kako sprejemamo življenjske resnice?

Upokojena zdravnica Metka Klevišar nas razveseluje z ži...

Kratke misli: Moje največje življenjsko poslanstvo

Upokojena zdravnica Metka Klevišar nas razveseluje z ži...

Kratke misli: Naredijo več kot morajo

Upokojena zdravnica Metka Klevišar nas razveseluje z ži...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Zvezdana Mlakar

Zvezdana Mlakar
igralka


"Človek se mora imeti rad. Le tako najde moč za spremembe in neskončno veselo lepoto, ki sije navzven."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2020 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.