»Torej delo miruje,« je vprašal James.
»Kje pa! Doma je tako, kot mora biti, le širi se še ne,« se je zasmejal Tom.
»Torej poklical sem te, ker bi rad, da se spoprijateljiš z mojo Jane,« je pričel James.
»Ne razumem…«
»Jane se mora poročiti, nočem jo siliti, ji izbirati moškega. Všeč si mi, ne bom ovinkaril, dober si. Jane je lepa,« je govoril James.
»Zelo lepa,« je dodal Tom in ga pogledal.
»Torej sva istih misli,« je vprašal James.
»Popolnoma,« je kimal Tom. Ni mogel verjeti, da gre vse tako lepo po načrtu.
»Rad bi vas peljal na svoj dom. Predstavil svoje starše, pokazal našo zemljo, naše imetje,« je pričel Tom.
»Z veseljem. Ko bo čas, se odpravimo,« je bil navdušen James.
Segla sta si v roke, sklenila sta posel, ki je bil obema všeč. James je potem še dolgo premišljeval. Kdo si ne bi želel zeta, ki ima vse, ki je močan, ambiciozen, mlad in ravno pravšnji za njegovo hčer. Bogastvo bi podvojili…
Jane je bila nad Tomom navdušena, očaral jo je takoj, na prvi pogled. Bil je privlačen, drugačen. Ostali snubci, ki so se ji nenehno prilizovali, so bili dolgočasni, stari. Govorili so dolgočasne stvari. Tom je bil drugačen.
Ko ga je poklicala in mu povedala, da ima čas za večerjo, je bil Tom pripravljen.
Po večerji, ki je uspela, jo je pospremil do doma. Pred velikimi vrati pa se je odločil, da bo tvegal. Stopil je do nje in jo poljubil. Jane se ni upirala. Ovila je svoje roke okrog njegovega vratu.
Tom po nekaj mesecih ni imel več potrpljenja. Vse je teklo kot po načrtih, toda Jane se je preveč obotavljala. Dlje od poljuba nista prišla, njemu pa je pričelo zmanjkovati denarja. Ukrepati je moral hitro.
V tem času se je spoprijateljil z njenim očetom, ki ga je vzljubil. Težji primer je bila njena mati. Ta mu ni popolnoma zaupala, toda Tom si ni belil glave s tem. Njegov načrt, ki je bil pripravljen že dalj časa, bi ji zagotovo zaprl usta.
Povabil jih je, da odidejo na njegov dom. James je vabilo sprejel.
»Pokrajina, mimo katere se bomo vozili, je čudovita,« jim je povedal, ko je kosil pri njih.
»Ne, odšli bomo z letalom,« je odkimala Jessica, mati Jane.
»Gospa, prosim, dovolite mi, da vas odpeljem z avtom. Na letalo me ne spravite pogosto,« se je nasmihal Tom.
»Strah pred višino,« se je zabavala Jane.
Tom je rahlo prikimal.
»Odšli bomo tako, kot pravi Tom. On bo naš gostitelj,« je povedal James.
Tom je še z zadnjim denarjem, ki ga je imel najel dve limuzini. Eno zase in za ljubo Jane, eno za njene starše.
»Dve,« se je čudila Jessica, ko sta prispeli.
»Seveda. Če sem vas prikrajšal za letalo, vam lahko nudim vsaj malo udobja,« je laskal Tom.
James je z ženo sedel v prvo, Jane je sedla k Tomu.
Odpeljali so se. Tom je bil nervozen, stiskal je kozarec šampanjca v roki in ves čas pogledoval proti limuzini, ki je vozila prva.
Jane je uživala ob njim. Srkala je šampanjec in se smehljala
»Res me zanima tvoje kraljestvo,« je rekla in ga gledala.
»Všeč ti bo, ljubica,« ji je rekel in jo poljubil.
Končno so prispeli do avtoceste in Tom je velel šoferju, naj vstavi na prvem počivališču. Seveda je želel, da jim tudi druga limuzina sledi.
Ustavili so se in Jessica je začudeno stopila iz avta.
»Žal mi je, toda moram, nujno je,« je pričel Tom. »Predlagam, da ta čas odidete na kavo.«
James se je zasmejal, prijel svoji dve dami in odšel z njima v lokal, Tom pa je odšel v toaletne prostore. Tam ga je že čakal starejši moški. Bil je zanemarjen, umazan.
»Daj,« je velel Tomu.
»Tu imaš,« mu je Tom izročil kuverto z denarjem.
Moški je odšel, Tom je počakal še nekaj trenutkov, štel do petdeset, nato odšel še sam.
»Lahko gremo dalje,« je rekel, ko je stopil v lokal, kjer so ga čakali.
Odpravili so se. Sedli v limuzine in zdrveli po hitri cesti.
»Stopi vendar na plin,« je bil Tom nervozen, ko so peljali po avtocesti.
»Da, gospod,« je prikimal šofer.
Limuzina, ki je vozila tokrat za njima, je pospešila prav tako. Tedaj pa se je zgodila nesreča. Limuzini, ki je prevažala Janenina starša, je odpadlo kolo. Ker so vozili zelo hitro, je avto zdrsnil v ograjo, se prevali in odneslo ga je na nasprotni pas.