V tistem je pripeljal tovornjak in se z vso močjo zaletel v limuzino. Vse je potekalo v nekaj sekundah, Tom je z odprtimi usti strmel v limuzino. Bolje se ne bi mogli izteči.
Jane je kričala, nato pa jo je objela tema…
Tom je bil ves čas ob njej. V bolnišnici je bila teden dni. In šele po tednu dni so ji povedali, da sta oba umrla. Oče in mati sta izgubila življenje v hudi prometni nesreči.
Tom je bil na konci z živci. Tožil je podjetje, kjer si je sposodil limuzini za mastne denarce. Pomagal mu je Jamesov odvetnik in primer je bil zagotvo dobljen.
Tom je bil ob Jane dan in noč. Ni je izpustil izpred oči. Skrbel je zanjo, jo tolažil, ji brisal solze.
Mesec dni je minil od tragične nesreče, ko je nekoč pričel: »Jane, nočem te priganjati, toda želja tvojega očeta je bila, da se poročiva!«
Jane je prikimala: »Tom, ne vem, kaj bi brez tebe. Nesreče me je potrla. Vem, da je bila to očetova želja. Spoštovala jo bom. Ampak, ne bom se poročila s tabo zaradi očeta, ampak zato, ker te ljubim.«
Priprave na poroko so se odvijale hitro. Tomu se je mudilo.
»Kdaj prideta tvoja dva,« je spraševala Jane po njegovih starših.
»Ne skrbi! Kmalu,« ji je zatrjeval.
Takrat, ko se je zgodila nesreča, seveda niso videli namišljenega Tomovega bogastva. Jane še ni poznala njegovih staršev.
Teden dni pred poroko, ji je povedal, da ju ne bo.
»Nikakor ne moreta priti,« je žalostno odkimal z glavo.
»Zakaj? Kaj ju ovira,« je bila Jane razočarana.
»Oče je zelo bolan,« je povedal Tom.
Jane je razumela, ni več spraševala.
Tom je zmagal. Ko je stal pred oltarjem in ko je privolila, da bo njegova žena, se je zavedal, da so se mu sanje izpolnile. Postal je bogat. Zelo bogat. Življenje se je zanj začelo.
Jane mu je prepustila vse posle, sama je še vedno živela kakor dama. Ves dan je imela opravka le s sabo.
Tom je govoril, da bosta najprej uživala, potem začela s poslom.
Potovala sta iz kraja v kraj, Tom je razsipaval z denarjem Janenih staršev, ona je molčala. Bila je prepričana, da ne zapravljata samo njenega denarja.
Tom je kupoval neumnosti. Vse kar je videl, je kupil. Jane je le odkimavala z glavo.
»Le kaj nama bo vse to,« je spraševala.
»Ne boj se, če takoj zavrževa, je vseeno! Denarja imava čez glavo dovolj,« je bil prepričan.
Po nekaj mesecih brezskrbnega potovanja po svetu, sta se vrnila nazaj. Vila ju je čakala, Tom je zadovoljno hodil po sobah svojega novega bivališča.
Vzel si je še teden dni prosto, da se je odpočil od potovanja, nato je zagotovil Jane, ki je bila že nekoliko v skrbeh, da se bo lotilo posla.
Po tednu dni se je res odpravil od doma. A ni šel v firmi, šel je v igralnico, ki je bila oddaljena uro stran, preživel tam ves dan. Imel se je čudovito, zapravil je ogromno denarja, a si s tem ni belil glave.
Kmalu je postal redni gost, ljudje so ga spoznali, prav tako lepe dame, ki se jim ni upiral. Obdarjal jih je z nakitom, one so njega drugače.
Jane pa je bila prepričana, da se je poročila s delavnim in zvestim možem. Šele, ko je bilo zelo hudo, je nekega dne na varat potrkal odvetnik njenega očeta.
»Jane, težave,« je pričel, ko sta sedla v veliko dnevno.
»Povej,« je rekla.
»Tom zapravlja. Denar vidno hlapi. Če bo šlo tako naprej, bodo nastale resne težave,« je povedal.
Jane ni mogla verjeti.
»Saj vendar vse dneve dela, marsikdaj tudi pozno v noč,« je rekla.
»Jane, Tom še ni prestopil praga firm,« ji je izdal resnico.
Tistega večera ga je čakal. Vrnil se je šele okrog polnoči. Bil je dobre volje. Tokrat je nekaj malega priigral, ampak to ni bil razlog za njegovo dobro voljo. Ves večer je bil v postelji z dvema lepoticama.
»Tom, kje hodiš? Kam mečeš moj denar,« ga je Jane napadla že pri vratih.
»Jane, ljubica, kaj ti je,« kje pričel.
»Ne laži mi več! Odvetnik je bil tu. Victor mi je vse povedal,« mu je rekla.
»On nima pojma, star je že, ne več kaj počne,« je zamahnil z roko.
»Victor dobro ve, kaj počne. Povedal mi je, da še nisi bil v firmah. Kje si vse dni? Pognal naju boš v propad,« je kričala nanj.
Tom je ni več želel poslušati. Stegnil je roko in jo udaril, da jo je odneslo po tleh.