Vpliv naravnega magnetizma ne pada
Začnimo tole naše popotovanje po skrivnosti magnetne terapije z razrešitvijo dileme, ki jo s pridom uporabljajo komercialni ponudniki naprav za domačo rabo: da smo zaradi načina življenja deležni manjšega vpliva naravnega magnetizma in zato potrebujemo nekaj, kar bi nas »uravnovesilo« ter spravilo v optimalno stanje.
Ljudje smo še vedno enako podvrženi magnetnemu polju Zemlje kot pred leti, ko nismo imeli razvite tehnologije za generiranje in manipuliranje električnega in magnetnega polja, razloži prof. dr. Dejan Križaj iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in nadaljuje: »Statično magnetno polje (polje, ki se s časom ne ali zelo počasi spreminja), kot je tudi magnetno polje Zemlje, je zelo težko izničiti, zato je prisotno tudi znotraj stavb - v enaki meri kot v zunanjosti. Temu polju pa lahko prištejemo še dodatno magnetno polje, ki je predvsem posledica delovanja električnih naprav. Statično magnetno polje lahko ustvarimo s trajnimi magneti, lahko pa tudi z enosmernim električnim tokom. Pri nas uporabljamo večinoma naprave, ki uporabljajo izmenični električni tok s frekvenco 50 Hz (50 x na sekundo spremeni smer), ki se smatra za počasne spremembe, v elektrotehniki rečemo nizke frekvence. Obstajajo pravila, kako velika je še sprejemljiva izpostavljenost takemu polju, ki je lahko kritično predvsem v bližini daljnovodov. V »moderni dobi« torej nismo deležni manjšega vpliva »naravnega« magnetizma, pod kar smatram magnetno polje Zemlje, pač pa smo izpostavljeni še dodatnemu elektro-magnetnemu polju, ki ga proizvajamo sami.«
Točno določene frekvence in dovolj veliko polje
Domače »igranje« s frekvencami – komercialni ponudniki naprav za magnetno stimulacijo obljubljajo širok spekter, ki ga nastavljamo sami, ni priporočljivo. Dr. Milica Klopčič Spevak iz Kliničnega inštituta za rehabilitacijo Soča pojasnjuje: »Pri magnetni terapiji gre za obliko fizikalne terapije, ki pospeši vse kemijske procese v bioloških strukturah. Uporabljamo jo za pospeševanje celjenja poškodb tkiv, celjenja kosti, preležanin, pospeševanje regeneracije perifernih živcev po poškodbah. Naprave se bistveno razlikujejo za različne indikacije uporabe.«
Prvi dve vprašanji, ki jih morate torej zastaviti nekomu, ki vas poskuša prepričati v nakup naprave za magnetno stimulacijo, sta torej: za kakšno polje gre (statično ali pulzirajoče) ter kakšna je intenziteta polja. Dr. Milica Klopčič Spevak iz Kliničnega inštituta za rehabilitacijo Soča razloži: »Obstajajo mini aparati z jakostjo magnetnega polja 270 mikroTesla ( µT), kar je mala jakost. Raziskave so pokazale, da se na ta način pospeši lokalna prekrvavitev in regeneracija prerezanih živcev podgan za 20 odstotkov. Naprava se uporablja 5 ur na dan, s frekvenco 5Hz. Kontraindikacije so srčni spodbujevalniki, bližina endokrinih žlez, nagnjenost krvavitvam, akutna bakterijska vnetja.«
Statično magnetno polje neučinkovito
Ali je razlika, s kakšnim magnetnim poljem delujemo na telo: s statičnim ali s pulzirajočim? Če da, kakšna? Prof. dr. Dejan Križaj iz Fakultete za elektrotehniko pojasnjuje: »Razlika je zelo velika. Statično polje povzroča minimalne ali pa sploh nikakršne učinke na biološke celice, izmenično polje pa lahko zelo izrazite. Statično polje lahko učinkuje na dva načina: prvi je, da deluje na električno nabite delce, ki se gibljejo z določeno hitrostjo. Nabitih delcev (ionov) v telesu ne manjka, se pa gibljejo zelo počasi in je zato magnetna sila na njih zelo šibka – v primerjavi z drugimi silami, ki na njih delujejo. Druga možnost je delovanje statičnega magnetnega polja na celice, ki vsebujejo molekule, ki so posebej »občutljive« na magnetno polje. Vemo, da imajo mnoge ptice v očeh (retini) protein, ki vsebuje kriptokrome – ti so sicer občutljivi na modro svetlobo, a tudi na magnetno polje. Poleg tega nekatere celice vsebujejo delce magnetita (železov oksid), na katerega tudi lahko deluje magnetno polje. Sposobnost magnetorecepcije pri ljudeh je še odprto vprašanje. Nekatere raziskave kažejo, da imamo tudi ljudje to sposobnost.«
Pulzirajoče magnetno polje aktivira celice
Kaj pa, če je polje pulzirajoče? »Dinamično (časovno spremenljivo) magnetno polje je popolnoma druga »zgodba«, nadaljuje prof. dr. Dejan Križaj. »Spreminjajoče magnetno polje namreč povzroči električno (inducirano) polje, ki pa lahko deluje tudi na naelektrene delce, ki se ne premikajo. Elektronov, ki imajo možnost gibanja je v prevodnikih izredno veliko in tudi večino delov telesa lahko smatramo kot dobre prevodnike. V telesu torej magnetni pulz povzroči nastanek električnega polja, ta pa lahko npr. povzroči aktivacijo celic, lahko pa tudi le navadno segrevanje. Ta princip na primer izrabljamo pri indukcijskih grelnikih. Tipični primer aktivacije celic je uporaba magnetnih pulzov za transkranialno magnetno stimulacijo (TMS), kjer na glavo postavimo vzbujalno navitje (nekaj ovojev žice) in sprožimo tokovni sunek skozi to navitje. Ta povzroči pulz magnetnega polja v okolici, torej tudi v možganih. Sunek magnetnega polja inducira električno polje, to pa stimulacijo celic. Uporaba je zelo široka, od diagnostike multiple skleroze, kapi, lateralne skleroze, študira pa se tudi terapevtske učinke (Alzheimerjeva bolezen, depresija, …).«
Zdi se idealno. Nekaj žic in elektrika »opravijo« z doslej nerešljivimi medicinskimi problemi, in to brez bolečin ter stranskih učinkov. Sogovornik se nasmehne in pojasni, da ni tako preprosto. »Problem TMS je težavnost fokusiranja, saj je osnovna fizikalna lastnost magnetnega polja to, da se zaključuje samo vase – rečemo, da je rotacijsko. Velikost magnetnega polja je enako pomembna kot hitrost njegove spremembe. Za večji učinek potrebujemo čim večjo spremembo velikosti polja v čim krajšem času.«
Močne naprave, specifične frekvence
Pulzna magnetna terapija se v zahodni medicini uporablja že več kot 50 let. Se pa naprave, ki jih uporabljajo zdravniki, precej razlikujejo od tistih za domačo rabo. Dr. Milica Klopčič Spevak iz Kliničnega inštituta za rehabilitacijo Soča razloži: »V fizioterapiji se uporabljajo nizkofrekvenčni aparati večje jakosti, do 15 mT (miliTesla), in se aplicirajo do 30 minut. Uporabljajo se za pospeševanje celjenja kosti in mehkih tkiv po poškodbah in zlomih kosti. Aplicirajo se preko različnih oblik anten – ploskve ali obroči. Za celjenje pseudoartroze (lažnega sklepa po nezaceljenem zlomu) so dokazi ob uporabi 9 ur na dan z močno intenziteto polja.
V zadnjem obdobju pa se uporablja tudi stimulatorje močne magnetne energije za krepitev mišic. Namreč, močno magnetno polje se v mišici in živcu spremeni v električno in spodbudi mišično kontrakcijo. Prednost je, da je kontrakcija neboleča za razliko od električno izzvane kontrakcije na direktno električno draženje mišice preko občutljive kože. Za krepitev mišic je bolj naravna in učinkovita telovadba in aktivna kontrakcija mišic, če je to možno. V primeru paralize mišice je magnetna stimulacija idealna.«
Uporaba narašča, osveščenost premajhna
Naprave za magnetno stimulacijo vse več ljudi uporablja tudi doma. »Težko bi rekli natančno, vendar zagotovo nekaj tisoč Slovencev že uporablja pulzne magnetne naprave. Delež uporabnikov resonančne magnetne terapije precej hitro narašča. Še posebej zadnje čase, ko se o pozitivnih učinkih pulzirajočega homogenega magnetnega polja na človeka precej govori tudi v medijih,« pravi mag. Peter Černe iz Centra Revitalizacije v Novi Gorici. Resonančna magnetna stimulacija je alternativna metoda, ki je uradna znanost ne priznava. Ljudje tovrstne naprave kupijo ali najamejo, pri čemer so premalo osveščeni in predvsem pozabljajo, da gre za terapijo in ne za metodo preventive.
«Na komercialnem tržišču reklamirajo cele postelje za magnetoterapijo in želijo jih prodajati za domačo uporabo. Magnetoterapija je kot vsaka druga, učinkovita in koristna pri pravi indikaciji in pravi dozi. Če se predozira, je vsako zdravilo strup, pa tako tudi magnetoterapija. Pretirano pospeševanje kemijskih procesov v telesu je škodljivo pri osebah s srčnim spodbujevalnikom, hipertierozo, nagnjenosti k krvavitvam, tudi za krajši čas. Zato je bolj varno doziranje in indikacijo prepustiti zdravnikom, specialistom fizikalne in rehabilitacijske medicine, izvajanje pa diplomiranim fizioterapevtom, ki poznajo prednosti in škodljivosti magnetoterapije. Nikakor pa magnetno terapijo ni priporočljivo uporabljati je za preventivo bolezni, saj dokazov za takšno vrsto uporabe ni,« pravi dr. Milica Klopčič Spevak iz Kliničnega inštituta za rehabilitacijo Soča.
Mag. Peter Černe iz Centra revitalizacije opozarja na previdnost pri nakupu naprav za domačo uporabo: »Na tržišču se pojavljajo različne izvedbe »magnetnih« naprav od zapestnic, gumbkov, blazin za nočno spanje, itd., ki imajo večinoma vgrajene permanentne (trajne) magnete, do naprav s pulzirajočim homogenim magnetnim poljem, ki so priključene na električno napeljavo. Pulzirajočega polja namreč vgrajeni trajni magneti ne morejo zagotavljati. V primeru odločanja o nabavi naprave za domov, ali za zaposlene v podjetju, priporočamo, da se dobro prepričate o kvaliteti in učinkovitosti delovanja naprave. Oblika signala, čistost signala, pravilna regulacija signala (jakost polja, frekvenca, homogenost polja... ) določajo kvaliteto naprave.«
Magnetno polje in zdravi ljudje
Vse do sedaj napisano je osvetlilo magnetno polje kot obliko zdravljenja. Kaj pa, če smo zdravi? Lahko sploh (pre)živimo zunaj magnetnega polja? Prof. dr. Dejan Križaj iz Fakultete za elektrotehniko pravi, da se na to vprašanje se ne da odgovoriti enoznačno. »Astronavti, ki so potovali na Luno, so bili precej oddaljeni od magnetnega polja zemlje (na Luni je magnetno polje zelo šibko), pa so preživeli. Je pa res, da bi brez magnetnega polja Zemlje težko preživeli, pa ne zato, ker bi ta ugodno vplival na nas, pač pa zato, ker nas zemeljsko geomagnetno polje ščiti pred zelo »agresivnimi« kozmičnimi žarki, pa tudi pred nenadnimi sončnimi izbruhi, ki imajo za posledico udarne vale solarnega vetra z močnimi magnetnimi sunki. Lep primer take zaščite je pojav polarnega sija (na severu Aurora borealis, na jugu Aurora australis), ko se visoko-energijski delci ujamejo v magnetno polje Zemlje, ki jih potegne proti polom Zemlje, pri tem pa ob trkanju močno energijski delci (običajno elektroni) z molekulami Zemljinega ozračja sevajo svetlobo. Torej, teoretično bi lahko shajali brez magnetnega polja, če ne bi bilo drugih škodljivih vplivov kozmičnega sevanja in delovanja Sonca.«
Kaj torej reči za konec? Magnetna terapija ni »šala«, s katero bi se igrali sami, v rokah izkušenih strokovnjakov pa lahko »dela čudeže«, kar mi je v ekskluzivnem pogovoru potrdil tudi prof. dr. Robert Dennis, soavtor legendarnega patenta ameriške NASA-e, ki je magnetni terapiji utrl pot v uradno medicino.