Možev zdravnik

Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
»Mislil sem, da si me takoj razumela. Ne moreš reči ne. Ozdravil sem tvojega moža, zdaj pa boš ti ozdravila mene. Tu, na tej mizi. Slekla boš spodnje hlačke in sedla boš na mizo. Vse ostalo bom opravil sam.,« je pričel.
Stopil je do vrat in jih zaklenil. Nato se ji je približal za hrbet. Pričel jo je božati po hrbtu, poljubil jo je na vrat.
»Mislim, da veš, da nimaš druge možnosti. Če mi ne boš dala tistega, kar mi pripada, bom vzel sam. Nihče ti ne bo verjel, da te je znani zdravnik Konrad Bogataj hotel posiliti. Izpadla boš le, kot neumna zaljubljena trapica, ki se je nisem mogel otresti,« je pričel.
»Če se ne moreš otresti žensk, zakaj iščeš potem seks na tak način? Ga ne dobiš drugače?« je predrzno rekla.
»Hej, ne bodi pametna! Plačaj,« je jezno rekel in jo zgrabil okrog pasu.
Tedaj so se vrata pisarne s treskom odprla. V sobi je bilo naenkrat polno policistov, med njimi tudi sestra Neže. Neža si je oddahnila. Prišli so pravi hip.
»Doktor Konrad Bogataj, aretirani ste zaradi izsiljevanja in poskusa posilstva,« je zaklical inšpektor.
»Kaj? Ničesar nisem storil! Kako si drznete? Sploh veste, kdo sem,« je pričel mahati z rokami in se braniti.
Neža je stopila k Maji.
»Hvala sestrica,« ji je šepnila in jo objela. Tresla se je po vsem telesu.
»No, nikar se ne tresi, dobro si odigrala,« jo je hrabrila sestra.
Zdravnika so odpeljali, Neža in Maja sta počasi stopali po hodniku.
»Bo Tomaž še dolgo tu? Mu boš povedala?« je vprašala Maja.
»Jutri gre domov. Da, povedala mu bom. Toda malo kasneje, naj si opomore,« je kimala Neža.
»Kmalu spet pokliči,« je še rekla Maja in odšla.
Neža je stala pred vrati sobe, kjer je ležal Tomaž. Oddahnila si je. Vse je bilo mimo. Tomaž je okreval, Konrad je odšel. Vedela je, da mu bodo odvzeli pravico opravljati poklic. Se ji bo maščeval? Zamahnila je z roko. Najbrž ne. Če pa, ima dovolj poguma, da ga zašije še enkrat. Globoko je zadihala, nato pa počasi prijela za kljuko. S Tomažem je morala govoriti o pomembni zadevi. Vsekakor je bil čas, da imata otroka. Lastnega. Življenje je preveč minljivo, da bi odlašal tako pomembne odločitve.
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Marija Hrvatin

Marija Hrvatin
pisateljica, kolumnistka


"Življenje je preveč lepo, da bi ga zatemnila z nepomembnostmi; v tej zgodbi je zdravje biser, ki ima neprecenljivo vrednost tukaj in zdaj. "

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2021 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.