Marec je mednarodni mesec boja proti raku debelega črevesa in danke, mesec, ko opozarjamo na pomen preprečevanja in zgodnjega odkrivanja bolezni. Rak debelega črevesa in danke je 3. najpogostejši rak pri ženskah in 4. najpogostejši pri moških. Program Svit je od začetka delovanja do danes pripomogel k zmanjšanju števila rakov na debelem črevesu in danki.
Vsako leto za to obliko raka zboli okoli 1400 prebivalcev Slovenije, več kot 700 jih umre, čeprav je rak na debelem črevesu in danki ena izmed redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče preprečiti s presejanjem.
V Sloveniji za to skrbi Program Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Presejanje za raka debelega črevesa in danke pomeni iskanje in odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb pri navidezno zdravih odraslih s preprostimi preiskavami ali testi. Med zdravimi osebami odkrije tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bi se iz odkritih sprememb razvil rak, ali že imajo začetno obliko raka. Zgodaj odkrita bolezen se uspešno zdravi, z odkritjem predrakavih sprememb pa bolezen lahko celo preprečimo.
Program Svit prispeva k upadu novih primerov bolezni
»Zaradi delovanja Programa Svit je bilo od leta 2009 do sedaj odkritih več kot 2.600 primerov raka debelega črevesa in danke in pri 21.000 osebah je bil odstranjen napredovali adenom, ki predstavlja večje tveganje za raka. Učinki Programa Svit so že vidni na populacijski ravni saj Register raka od leta 2011 beleži upad novih primerov bolezni. 67–70% raka, ki je bil odkrit v prvih treh presejalnih krogih Programa Svit, je bil odkrit v zgodnjem stadiju, ko bolniki niso potrebovali dodatnega onkološkega zdravljenja,« je povedala Dominika Novak Mlakar, vodja Programa Svit z NIJZ.
|
Kaj je Program Svit?
Program Svit deluje od leta 2009 in je namenjen prebivalcem v starosti od 50 do 74 let, ki imajo urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje. Cilj Programa Svit, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je pravočasno odkriti predrakave spremembe (adenome) in raka na debelem črevesu in danki. Sodelovanje v Programu Svit krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zato vabljenim ne predstavlja dodatnih stroškov. |
Vsaka tretja oseba se na vabilo ne odzove
Odzivnost vabljenih v Program Svit je bila v letu 2017 62,7%. Žal se vsaka tretja oseba na vabilo v program ne odzove. V program se za 10% slabše odzivajo moški, osebe z nižjo izobrazbo, samske in ovdovele osebe. Moški se slabše odzivajo v starosti od 50 do 59 let, med ženskami pa starejše od 70 let.
K izboljšanju odzivnosti v presejalni program pomembno doprinesejo zdravniki družinske medicine, referenčne diplomirane medicinske sestre, sestre v ambulanti družinskega zdravnika, patronažne sestre in sodelavci na Svitovih kontaktnih točkah v zdravstvenih domovih.
Ena izmed zdravnic, ki svoje paciente zelo uspešno spodbuja k sodelovanju v programu, je prim. Jana Govc Eržen, iz Zdravstvenega doma (ZD) Celje. »Bolnike, ki se ne odzovejo v Program Svit, moramo povprašati po razlogu za neodzivnost in jim ponuditi pomoč, če jo želijo sprejeti. Zdravnikom družinske medicine bolniki zaupajo, skupaj s sodelavci v timu lahko pomembno pripomoremo k povečanju odzivnosti v Program Svit in s tem tudi k zmanjšanju obolevnosti,« je povedala.
Ker se zdravniki družinske medicine trudijo z različnimi pristopi za motiviranje svojih pacientov, ki se v program ne odzovejo, smo skupaj z njihovimi predstavniki na podlagi dobrih praks zasnovali protokol za enako in kakovostno obravnavo neodzivnikov v vseh ambulantah po Sloveniji. Tako želimo izbranim osebnim zdravnikom predlagati najučinkovitejše enostavne pristope in s tem prispevati k enotni obravnavi vseh vabljenih v program.
Svitove kontaktne točke kot vir spodbude in dodatnih informacij
Pomembno podporo udeležencem v Programu Svit nudijo tudi Svitove kontaktne točke v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Zdravstveni delavci na Svitovih kontaktnih točkah odgovarjajo na vprašanja o Programu Svit, vabljenim pomagajo pri sodelovanju in jih ob morebitnih dilemah k njemu tudi spodbujajo. Pri svojem delu se trudijo prilagoditi okolju in ljudem, s katerimi delajo, in jim tako program čim bolj približati. »Pomembno je, da se ljudje zavedajo pomena preventive in izkoristijo ponujeno. Na Svitovih kontaktnih točkah, ki so vzpostavljene v zdravstvenih domovih in zdravstvenih postajah, smo vam strokovnjaki na voljo za vsa dodatna vprašanja, ki se vam porajajo o presejalnem Programu Svit ali v primeru, kadar ne veste, kaj storiti z vabilom, ki ste ga prejeli po pošti. Na Svitove kontaktne točke se lahko obrnete tudi, če se vam pojavijo težave pri odvajanju, če opazite spremembe v blatu in ne veste kaj storiti, ali če ste založili oziroma zavrgli komplet za odvzem vzorcev blata," je povedala Urška Stepišnik iz ZD Celje.
Kakšni so lahko znaki, ki napovedujejo raka debelega črevesja in danke?
- bolečine v trebuhu
- napenjanje
- vetrovi
- spremembe v odvajanju blata (mehkejše ali trše blato, sprememba pogostnosti odvajanj)
- zaprtost
- kri na blatu
- slabost
- bruhanje.