Nepremišljeno dejanje (6/6 strani)

Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Polona je prikimala: »Seveda pride! Upam, da bo z njim tudi Natalija!«
Takrat je poklicala policijo, povedala, kaj je storila in da prihaja. A preden jo je David odpeljal in predal roki pravice, jo je močno stisnil k sebi.
»Zame nisi morilka. Zelo lepa ženska si. Stal ti bom ob strani,« ji je povedal. Otožno je gledal.
Polona je videla, da misli resno, da govori iz njega srce.
»Ljubi me. Samo enkrat hočem, da me ljubiš,« je prosila.
Ljubila sta se na njegovem kavču, Polona je jokala, David ji je brisal solze. Nato jo je odpeljal tja.
Kasneje je izvedela, da je noseča. David je redno prihajal. Poročila sta se in rodila je hčerko Natalijo. Bila je izrezan očka.
Jakob je takrat doživel srčni napad. Nikoli se ni zares opomogel. Ni več mogel skrbeti zase, a ker je imel dovolj denarja, so zanj skrbeli najboljši.
Bor je takrat umrl, strelne rane so bile zanj usodne. Irena je preživela. Ko se je pozdravila, si je spremenila ime in odšla neznano kam.
Polonina kazen je bila mila. Njen umor je bil umor iz efekta. Dobila je šest let zaporne kazni brez možnosti pomilostitve in nato še deset let pogojne kazni. A ni bila nesrečna. Vedela je, da mora svojo kazen pretrpeti. Ni bilo prav, kar je storila. Kesala se je za svoja dejanja, toda takrat ni vedela, kaj počne.
David je bil oblečen v črne hlače in svetlo moder puli. Natalija je imela svetlo modro oblekico. David ji je spletel dve kiti, na koncu je nanje privezal modre pentlje.
Polona ju je težko čakala. Objela je svojo deklico in poljubila je moža.
»Kako si danes,« jo je vprašal.
»Bolje. Vsak dan bolje. Še malo. Samo še malo in bomo skupaj,« je rekla.
»Minilo bo kot bi mignil,« je prikimal David.
Ves čas obiskov je objemala svojo deklico in se smehljala. Držala je moža za roko. Če ne bi sedeli za mizo ženskega zapora, bi lahko rekli, da so preprosta, a srečna družinica. Ampak, ni bilo tako preprosto. Še daleč od tega…
< Nazaj na začetek članka
Stran: 1 2 3 4 5 6
Morda te zanima tudi:

Zgodba iz slovenskega doma ostarelih: »Mama, rad te imam!«

Ranljivi in osamljeni so v teh dneh. Mnogi že dolgo nis...

Kratke misli: Temu ne moreš pomagati

Upokojena zdravnica Metka Klevišar nas razveseluje z ži...

Izpoved slovenske upokojenke: »Začeli so me spraševati, če sem ovca«

Da se resnično lahko kaj tako krutega dogaja kjerkoli, ...

MOJ NASMEH: Milimeter za milimetrom

Ko si človek nekaj želi, je pač tako, da se čas zanj us...

Kratke misli: Kako naj jo potolažim?

Upokojena zdravnica Metka Klevišar nas razveseluje z ži...

Kratke misli: Hudo je, če se spominjaš samo slabega

Upokojena zdravnica Metka Klevišar nas razveseluje z ži...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Dušica Kunaver

Dušica Kunaver
pisateljica, zbiralka ljudskega izročila


"Najlepše darilo na svetu je tisto, ki si ga sam naredil."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2020 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.