»Osemnajst.«
Ustavil sem se kot vkopan in jo presenečeno gledal: »Osemnajst?!«
Prikimala je.
»Šele toliko? Dal bi ti jih več,« sem presenečeno povedal in se praskal po laseh. Torej je bila kar osem let mlajša od mene.
»Te moti? Sem premlada?« je naravnost vprašala.
»Ne, niti ne,« sem zmedeno odkimal. »Le mislil sem, da si starejša!«
No, malce me je motilo. Toda takoj sem se potolažil z mislijo, da sem lahko le vesel, da se tako mlado dekle zanima zame. Saj navsezadnje v tem ni bilo nič slabega. Bila je polnoletna, vedela je, kaj dela in bila mi je všeč.
Pred nizko hiško, se je po dvajsetih minutah ustavila: »Tu stanujem.«
Ogledal sem si hišo. Bila je urejena, nova. Počasi sem se sklonil k njej in jo gledal oči. Ni se premaknila, čakala je, kaj bom storil.
»Te lahko poljubim?« sem tiho vprašal.
Rahlo je prikimala.
Poljubil sem jo in ovila mi je roki okrog vratu. Lahko sem čutil njeno telo ob svojem, kar me je še bolj vznemirilo.
»Boš jutri z mano?« sem vprašal.
»Jutri ne delam. Lahko me prideš iskat,« mi je povedala.
Ob desetih dopoldan sem bil pred njeno hišo. Čakal me je na pragu. Stekla je do mojega avtomobila in sedla. Njen obraz je bil nasmejan.
»Kam greva?« sem jo vprašal.
»Na morje,« je odgovorila.
Prikimal sem. Do morja sva imela le dobrih deset kilometrov.
Poznal sem prijeten kotiček nekje ob obali, za katerega je vedelo le malo ljudi. Občasno sem tja vodil katero izmed mojih izvoljenk in ta čast je pripadla tudi njej. Kotiček je bil dobro skrit med skalami, Ivani je bil všeč.
»Tu sva lahko ves dan,« je ugotovila. Sedla je na skalo in me gledala.
Sedel sem zraven nje in jo poljubil. Bila je vroča in težko sem se zadrževal.
»Nikar ne prehitevaj,« mi je rekla čez čas in me rahlo odrinila, ko je moja roka pričela nekontrolirano potovati po njenem telesu.
»Oprosti,« sem izdavil in globoko dihal.
»Saj se nikamor ne mudi. Sicer pa hočem biti povsem prepričana, preden se bom spustila z moškim do konca,« mi je povedala. Gledala me je v oči.
Seveda, bilo ji je komaj osemnajst let, lahko bi slutil, da je še popolnoma neizkušena.
»Meni lahko zaupaš,« sem jo pomiril in se s težavo zadrževal.
»To pravijo vsi,« mi je odvrnila. Vstala je in si slekla oblekico. Pod njo je imela rdeče kopalke in čudovito telo.
»Greš v vodo?« me je vprašala in stekla do morja. Zaplavala je, jaz pa sem jo nekaj časa opazoval. Preden sem nameraval sleči hlače, sem moral nekaj trenutkov počakati, nisem se namreč želel osramotiti z vsebino, ki je naraščala v mojih kopalkah.
In tako sva začela najino sladko ljubezen. Prevzela me je. Ob njej sem spet začutil nekaj več. Tudi Ivana mi je izkazovala ljubezen. Kadar sva le utegnila, sva bila skupaj. In nisem hitel. Čakal sem, da bo pripravljena. Ob njej se mi ni mudilo. Želel sem si le njeno bližino, njenih ustnic in pogovorov.
Minilo je kar nekaj časa. Poletje se je počasi poslavljalo.
»Jeseni grem v zadnji letnik,« mi je povedala.
»Potem se boš zaposlila in preselila k meni,« sem dodal.
Zasmejala se je, nato zresnila in me pogledala v oči: »Misliš resno?«
»Zakaj pa ne. Rad te imam,« sem bil iskren.
»Tudi jaz te imam rada,« mi je rekla in me objela.
Sedela sva na obrobju gozdička in gledala vas pod sabo.
»Odpelji me k sebi domov,« mi je čez čas rekla.
Vedel sem, da je bila pripravljena in s tresočimi rokami sem obrnil ključ v avtomobilu.
Jesen je prišla hitro in s sabo počasi prinesla tudi val slabega vremena. Večino časa sem delal v svoji delavnici. Dela po terenu so se počasi zaključevala. Posvetil sem se notranji opremi stanovanja, naročil ni bilo malo. Ivana je pridno hodila v zadnji letnik srednje šole in kadar je le utegnila, je pritekla k meni. Najina veza je rasla in postala vse trdnejša.
Nekoč je sedela v moji delavnici. Bingljala je z nogami in zamišljeno jedla jabolko.
»Beno?« je rekla in me pogledala.
»Aha?« sem odvrnil zatopljen v delo.
»Rada bi te predstavila svoji materi. Že ves čas mi teži, naj te že pripeljem,« je povedala.
Prenehal sem delati, se zravnal in jo pogledal. Vedel sem, da živi sama z materjo, da je njen oče poročen z drugo žensko.