Bil je petek in odšli smo na pijačo. Minilo je že kar nekaj časa odkar smo nazadnje sedeli vsi skupaj na terasi in pili pivo. Povedal sem jim za Ido.
»Se spominjate, pred mesecem dni sem ogovarjal lepotico, ki je sedela s prijateljico za tisto mizo,« sem pričel in pomignil proti mizi, ki je bila tokrat prazna.
»Aha, obnašal si se prav bedasto,« je pripomnil Simon.
»No, očitno že nisem bil tako zelo bedast,« sem odvrnil nazaj in se skrivnostno nasmehnil.
»Pa menda nisi,« je Simon začudeno pogledal.
»Sem, in še več. Z Ido sva par že skoraj mesec dni,« sem povedal.
»Par? Ti in ženska,« je začudeno dodal sodelavec.
»Aha, tokrat mislim resno,« sem prikimal povsem prepričan vase.
Za mizo se je zaslišal krohot. Sodelavci so le odkimavali z glavo.
»Lucijan, kolikor te poznam, te bo minilo,« je dvomil Simon.
»Ne, tokrat me ne bo. Vsak dan sva skupaj, vsako noč sva skupaj. Tokrat je res tisto pravo. Druge zame ne obstajajo več,« sem trdil.
»Skoraj ne morem verjeti, da bi se zresnil ti, ki ne zdržiš dolgo pri eni,« je odkimaval Simon.
»Boš videl, da se motiš,« sem povedal.
»Ne razumi me narobe, veseli me, da si našel ljubezen, toda kaj takega od tebe nismo bili vajeni,« je zaključil Simon.
Spremenili smo temo, govorili o drugih stvareh, jaz pa sem ves čas mislil nanjo.
Najina ljubezen je lepo napredovala, bila iz tedna v teden močnejša. Prišla sva celo tako daleč, da sva pričela razmišljati o skupnem stanovanju.
»Če bi prodala oba in si kupila večjega,« je razmišljala Ida, ko sva ležala v postelji.
»Ne bi bilo slabo,« sem prikimal. Da bi živel z njo, je bilo povsem razumljivo. Vedel sem, da druge nočem.
»Boš prepustil meni? Lahko jaz poiščem najino gnezdece,« je pričela.
Prikimal sem in jo poljubil. Seveda, moja Ida bo poskrbela za vse.
Simona sem ji predstavil po nekaj tednih od pogovora s kolegi. Odpravljal sva se v kino, ko sva naletela nanj in na njegovo izbranko, ki je nisem poznal.
»Kam pa vidva,« je zaklical za nama.
Obrnil sem se in se nasmehnil.
Predstavil sem mu Ido, on je meni Tatjano. Že takoj sem vedel, da je le trenutna izbranka. Na njej ni bilo nič takega, kot je bilo Simonu všeč. Poznal sem ga in vedel sem, kakšen okus ima.
»V kino greva. Se nama pridružita,« je vprašala Ida prijazno.
Simon in Tatjana sta se spogledala in prikimala: »Zakaj pa ne?«
Bilo je zabavno, ogledali smo si film, nato smo odšli na pijačo, govorili ure in ure. Zadnji smo odšli iz lokala ven.
»Nisem utrujena. Predlagam partijo kart pri meni, če je kdo zainteresiran,« je rekla Ida. Očitno se je počutila dobro v družbi mojega prijatelja in njegove.
Pa smo šli še k Idi kartat in kartali do jutra. Nato sta se Simon in Tatjana poslovila. Še prej pa smo se zmenili, da se spet srečamo naslednji teden.
»Škoda, da se nismo spoznali že prej. Simon je res pravi prijatelj,« je bila Ida navdušena.
»Da, vedel sem, da ti bo všeč. Dober človek je,« sem prikimal.
Tako smo šli večkrat skupaj ven. Šli smo v kino, plavat, na večerjo, se sprehajati po mestu. Bilo nam je lepo, postali smo prava druščina. Vse dokler je bila z nami Tatjana. Potem je nekoč prišel sam. šli naj bi v kitajsko restavracijo.
»Kje je Tatjana,« naju je zanimalo.
»Konec je,« je Simon skomignil z rameni in žalostno pogledal.
»Konec? Zakaj,« je bila Ida razočarana.
»Nisva za skupaj, ni šlo,« je odvrnil.
»Potem bomo nekaj časa pač trije,« sem dodal in se nasmehnil.
Res smo bili kar nekaj časa trije. Simon je še vedno rad bil v najini družbi, pa tudi naju z Ido ni motilo. Čeprav je bil samski, smo se imeli lepo.
Prišel je tisti dan, ki ga ne bom pozabil nikoli. V službi sem izvedel, da moram na obvezno izpopolnjevanje v tujino. Seveda nisem bil navdušen in sem se poskušal izgovoriti na tisoč in en način. Pa brez uspeha. Naslednji teden naj bi za mesec dni odšel. Mešalo se mi je. Le kako bom lahko tako dolgo brez nje! Brez njenega poljuba, objema, brez njene bližine?!
Odlašal sem in Idi povedal šele nekaj dni preden naj bi odšel.
»Vedela sem, da te nekaj mori. Tako čuden si bil nekaj dni,« mi je rekla.
»Kar nisem ti upal povedati,« sem skomignil z rameni.