Patricija mu je na kratko povedala, da živi skupaj s teto, da ne zahaja nikamor, ker ji čas ne dopušča.
»Sedaj bo drugače! Sedaj si boš morala vzeti čas, da boš lahko z mano,« je povedal odločno.
»Očitno nimam izbire,« se je nasmehnila.
»Ne, nimaš je,« je resno dodal in jo pogladil po licu.
Onemela je, kri ji je zaledenela, v želodcu je začutila metulje.
Domov se je vrnila, ko se je mračilo. Matija ji ni dovolil oditi vse dokler ga ni poljubila na usta. In ko je odklepala vrata, je še vedno čutila njegove ustnice na svojih.
Teta je bila seveda nejevoljna: »Kje si hodila? Kdo bo pospravil? Misliš, da bom jaz delala namesto tebe? Motiš se! Delo te čaka, nikar ne misli, da boš odšla spat. Najprej naredi, kar bi moralo biti opravljeno že davno nazaj!«
Patricija je brez besed ubogala. Ni ji bilo težko, ni bila utrujena. Ves čas se je smehljala in opravila delo. Potem je odšla spat, pa ni mogla zaspati. Ves čas je mislila nanj.
Matija je prihajal vsak dan in vsak dan je odšla z njim. Vozil jo je povsod, ji kupoval stvari, jo razvajal in poljubljal. Patricija je bila srečna. Ves čas pa jo je tudi vabil k sebi domov.
»Sedaj se poznava že tako dolgo, čas je, da prespiš pri meni,« ji je govoril.
»Matija, skupaj nisva niti mesec dni, prezgodaj je še,« je govorila Patricija.
»Zakaj bi čakala, ljubiva se. Ni razloga, da čakava,« je hitel.
A Patricija se je branila, dokler se je lahko. Kmalu pa je bila želja prevelika in popustila je. Odšla je k njemu.
Matija je imel veliko stanovanje na vrhu nebotičnika. Bilo je lepo, bogato opremljeno. Patriciji je bilo zelo všeč.
Iz kuhinje je prinesel šampanjec in dva kozarca. Odpeljal jo je v spalnico, kjer sta sedla na ogromno posteljo in nazdravila.
»Na naju, na ljubezen, na vse, kar naju čaka,« je rekel Matija.
»Na ljubezen,« je ponovila Patricija. Naredila je požirek, nato pa ji je Matija vzel kozarec iz roke.
»Pijača lahko počaka, jaz ne morem več,« ji je zašepetal in legel nanjo…
Zjutraj jo je Matija odpeljal v službo. Preden sta se poslovila, jo je strastno poljubil in ji zašepetal: »Ob dvanajstih te pridem iskat. In kar takoj bova ponovila vse!«
Patricija je omotično odšla v službo in bila ves dopoldan v devetih nebesih. Vedela je, da ko bo prišla domov, da bo teta kričala na vse grlo, toda bilo ji je popolnoma vseeno. Našla je ljubezen, Matija je bil na prvem mestu.
Po končani službi je ponovno odšla k njemu in domov jo je odpeljal šele proti večeru.
Teta Jerica je sedela v dnevni sobi in gledala televizijo. Njen obraz je bil mračen in jezen.
»Najbrž se ti ne zdi potrebno razlagati, kje se vlačiš,« je zabrusila.
»Bila sem pri fantu,« je povedala Patricija.
»Pri fantu?!«
»Da, z nekom se sestajam že kar nekaj časa. Bila sem pri njemu. Ljubiva se in rada sva skupaj,« je pojasnila Patricija. Le zakaj bi lagala, bila je dovolj stara.
»Pha, tebe da kdo ljubi?! Tebe? Opekla se boš in ostala sama. Toda nikar ne misli, da ti bom stala ob strani,« ji je govorila teta.
Patricija je ni več poslušala. Odšla je v kuhinjo, si pripravila večerjo, nato pa je odšla spat. Bila je utrujena, prijetno utrujena od vsega lepega, kar se je dogajalo.
Matija je nekaj dni ni ne poklical in ne obiskal. Bila je zaskrbljena. Končno pa je spet prišel. Nekaj do dvanajstih je stopil v trgovino.
»Oh, samo da si tu,« mu je rekla in ga objela.
»Nisem utegnil. Polno dela imam,« se je opravičil.
»Nič hudega, le da je vse v redu,« je prikimala Patricija.
»In zakaj naj ne bi bilo? Seveda je vse v redu, moja lepotica,« se je na široko zasmejal.
Spet je sledil lep dan in še lepša noč. Spet je bila pri njemu, spet je bila vsa njegova.
Nekoč sta sedela na balkonu njegovega stanovanja in Patricijo je zanimalo, kakšna je njegova družina.
»Imam dve leti mlajšega brata Matevža, očeta in mater. Zaposlen sem pri očetu, moj brat prav tako,« je na kratko povedal.
»Kdaj jih bom spoznala,« je zanimalo Patricijo.
»Jih hočeš spoznati? Le zakaj! Nič posebnega niso,« je zamahnil z roko.