Spomnim se, ko sem prvi slišala za sinestezijo. Bilo je na simpoziju o nevroplastičnosti možganov, fenomen pa so nam predstavili v obliki "case study" videa, v katerem je mlada Britanka razlagala, kako ima vsako ime drugačen okus, in da ima moje ime okus po breskvi. Od takrat je minilo nekaj let, nevrološki fenomen, za katerega je značilno prepletanje občutenj, čeprav impulz prihaja le iz enega čutila (v navedenem primeru sluha), pa postaja vse bolj raziskan in razumljen. Sinestezija ne velja za bolezen in je v odraslosti redka – ima jo en človek od 2000. Na splošno sinestezija velja za nekaj prijetnega in bogati življenje tistih, ki jim je dana.
Pri sinesteziji gre najpogosteje za doživljanje besednih in numeričnih zvez (črk, številk, besed) v barvah ali pa za doživljanje glasbenih tonov v barvah. Slednje je bolj pogosto pri ljudeh s absolutnim posluhom, kar je znanstvenike navedlo na razmišljanje, da je vzrok za sinestezijo genetski in povezan s spremembami, zaradi katerih se med možganskimi centri vzpostavijo neobičajne povezave. Če teorija drži, se sinestezija deduje po mamini strani.
Sinestezija se običajno pojavi v otroštvu in med odraščanjem izgine. Nekatere raziskave kažejo, da se vsi rodimo kot sinesteti, vendar to sposobnost kasneje (ker je ne potrebujemo) izgubimo. Po tej teoriji je sinestezija normalna stopnja v razvoju možganov, ki med odraščanjem izgine, saj povezave, ki jo omogočajo, postanejo neuporabne ter usahnejo. Zdi se smiselno: podatki namreč kažejo, da skoraj polovica otrok zvok glasbenih inštrumentov vidi kot barve.
Nov pogled na sinestezijo odpira dr. Amanda Tilot iz Inštituta Max Plant. V študijo, objavljeno v Frontiers in Human Neuroscience, je zajela tri družine, v katerih se sinestezija pojavlja skozi večgeneracj, in kontrolno skupino, v kateri se ne. Primerjala je DNK vseh sodelujočih in našla 37 genov, ki so bili v družinah s sinestezijo drugačni kot v družinah brez nje. Ampak, ko so jih primerjali med seboj, se je izkazalo, da gena, ki bil skupen vsem trem družinam s sinestezijo, ni. Ekipa se je zato osredotočila na biološke procese. Kaj bi lahko imele družine z dokazano sinestezijo skozi več generacij skupnega? Je mar drugačen njihov metabolizem? Ali procesi v njihovih telesih potekajo drugače? Izkazalo se je imajo nekaj skupnega. Vse tri družine povezuje nadpovprečna sposobnost njihovih možganov za ustvarjanje novih nevritov – izrastkov iz živčnih celic, ki prevajajo impulze (aksonogeneza).
Za konec: Če vas zanima, ali ste med tistimi, ki imajo sposobnost sinestezije tudi sami, preverite na tej povezavi: https://www.synesthete.org/
Viri:
Frontiers in Human Neuroscience
Journal of Biological Neurochemistry
Max Plant Institute