»Potem reči, da te tišči lulat,« je rekel in zadrževal smeh.
»Sploh ni smešno,« sem rekla. Nekoliko sem se pomirila.
»Saj vem, da ni, toda res ti ne morem pomagati,« je začel.
»Silva sem,« sem mu tedaj rekla in stegnila roko.
»Damjan,« je rekel.
»Oprosti, ker sem pritekla pred avto,« sem se opravičila.
»Saj je v redu. Dobro se je končalo. Lahko bi se slabše,« je pričel.
Nato sva nekaj časa tiho sedela. Nikamor se mi ni mudilo. Čeprav sem sedela v avtu popolnega neznanca, sem se tam tisti hip počutila bolje, kot doma.
»Kaj pa, če ostanem tu do jutra?« sem ga vprašala.
»Ne vem, če je to dobra ideja. Utrujen sem in najbrž bi zaspal,« je pričel.
»Kje pa si bil vso noč?« sem ga vprašala.
»Delal sem,« je odgovoril.
»Matevž je pa brez dela. Doma je in nič ne naredi,« sem mu povedala.
»Očitno mu tako ustreza. Saj mu niti ni treba delati, ko pa ti skrbiš za vse. Se ti ne zdi, da te izkorišča?« je rekel.
»Ne poznaš ga,« sem ga branila.
»Dovolj si mi povedala, da sem si lahko ustvaril sliko o njem,« je odvrnil.
»To je res. Kaj pa ti počneš?« sem ga vprašala.
»Zdravnik sem,« je povedal.
»Torej bi imela pomoč na mestu, če bi me zadel z avtom,« sem se pošalila.
Prikimal je.
»Zadržujem te, kajne?« sem se tedaj zavedala, da se je počasi začelo daniti.
»Se mi boš že odkupila,« je rekel. Bil je res potrpežljiv.
»To sta onadva,« sem čez čas rekla in se skrila.
Mimo avta sta počasi stopala Janko in Jana. Bila sta objeta, Jana je pomagala Janku, da je lahko hodil. Še vedno ga je zanašalo. Ko sta šla mimo, sem dvignila glavo.
»To sta bila Janko in Jana,« sem mu razložila.
»Aha,« je prikimal in zazehal.
»Sedaj me najbrž že išče,« sem ugotavljala.
»Aha,« je dejal in me gledal.
»Misliš, da bi sedaj morala iti?« sem ga vprašala.
»Najbrž,« je pokimal in se neučakano presedal.
Zunaj se je počasi delal dan in tudi moja glava se je vse bolj bistrila. Iz minute v minuto sem se počutila bolj nelagodno. Zadrževala sem neznanca, sedela v njegovem avtu, on pa je čakal, kaj bom storila. Postalo mi je nerodno.
»No, zdaj pa grem. Oprosti,« sem mu rekla in stopila ven.
»Srečen konec ti želim in lahko noč,« je še dejal in odpeljal.
Lepa reč. Kako se je končal večer, ki naj bi bil čudovit. Moj Matevž me je prevaral z Jano, sama sem pristala v avtu neznanca in ga zadržala do ranega jutra. Ubogi Damjan! Najprej bi me skoraj povozil, potem pa je moral poslušati moje izpovedi. Res si je najbrž mislil, da sem popolnoma zmedena ženska. No, pa saj je vseeno, nikoli več ga ne bom videla.
Počasi sem odšla do stanovanja. Vrata so bila odklenjena. Notranjost je bila razmetana, povsod so ležale prazne steklenice. Iz radia je še vedno prihajala glasna glasba. Ugasnila sem ga in za silo pospravila. Matevža ni bilo nikjer in ga niti nisem iskala. Odprla sem okno v kuhinji in dnevni sobi, nato pa sem odšla v kopalnico. K sreči je bila prazna. Stopila sem pod tuš, nato pa sem odšla v spalnico. Matevž je ležal na postelji. Hlače je imel še vedno spuščene do gležnjev. Iz ust mu je tekla slina in tisti hip se mi je zagnusil. Oh, kako sem mu sploh lahko dovolila, da se je preselil k meni. In če pomislim, da sem ga skoraj prosila, da je izvolil prinesti svoje stvari!
Potisnila sem ga na rob postelje. Ni se predramil. Legla sem in se obrnila stran. A zaspati nisem mogla. Bolela me je glava, v ustih sem še vedno imela okus po vinu. Kaj naj zdaj? Naj ga spodim? Da, najbolje bo tako. Nisem ga več prenesla. Njegovo početje mi je odprlo oči. Bil je navaden lenuh. Damjan je imel prav, samo izkoriščal meje. Najbrž bi vse svoje dni študiral, jaz pa bi delala, služila denar in pospravljala stanovanje in skrbela zanj. Uh, še dobro, da se je zgodilo, kar se je. Sedaj vsaj vem, kakšen je. Navaden lenuh in sebičnež! Kar se pa tiče Jane, z njo bom tudi opravila. Vsekakor bom poskrbela, da bo Janko izvedel! Kar naj izve, kaj ima.
Ko sem ponovno odprla oči, je bila postelja prazna. Pogledala sem na uro. Skoraj ena popoldan. Dogodki so se počasi vračali in zabolelo me je pri srcu. Saj res, moja prijateljica in Matevž. Res je bilo, niso bile sanje. In Damjan. Da, tudi on je bil resničen. Čakaj, malo, saj je bil kar prijetnega videza.