Spoštovani,

izvršba je omejena z določili, ki jih vsebuje Zakon o izvršbi in zavarovanju. Tako je v zakonu določeno, da je na dolžnikove denarne prejemke, ki se štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti mogoče seči:

1. za denarne terjatve, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči;

2. za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.

Iz zgornje določbe je tako mogoče razbrati, da se višina prejemkov, na katere se še lahko seže z izvršbo, razlikuje glede na vrsto terjatev. Pri denarnih terjatvah je višina prejemkov, ki morajo dolžniku še ostati višji, kot pri terjatvah iz naslova zakonite preživnine. Trenutna zajamčena bruto minimalna plača znaša 842,79 EUR, tako da mora po denarnih terjatvah na računu dolžnika ostati minimalni znesek 640,52 EUR, v primeru terjatev iz naslova zakonite preživnine pa znesek 421,39 EUR.


S spoštovanjem,

Janja Cigoj

Mag. prava