Pozdravljeni,
Ker se posamezni izrazi za bolezni zamenjujejo, bi vam rada najprej opisala posamezne bolezni in njihove povzročitelje ter cepljenja.

Najpogostejša virusna okužba proti kateri ni cepiva je prehlad. Povzroča ga več kot 200 različnih virusov, najpogostejši so iz družine rinovirusov in koronavirusov.
Prehladna obolenja se lahko pojavljajo čez vse leto, najpogostejša pa so jeseni in pozimi. Ponavadi se ob prehladu pozdravimo sami in obisk pri zdravniku ni potreben, izjemoma: kadar trajajo prehladni simptomi dlje kot sedem dni, kadar imamo povišano temperaturo več kot tri dni, kadar težko dihamo in požiramo, kadar kašljamo več kot sedem dni, pri hudem glavobolu in bolečinah v predelu sinusov, bruhanju, moteni zavesti, pri otrdelem tilniku, bolečini v ušesih….
Cepljenje proti prehladnim obolenjem ne obstaja.

Gripa je akutna virusna bolezen, ki jo povzročajo virusi gripe in se pojavlja predvsem v zimskih mesecih. Značilnost gripe je, da se pojavlja v obliki epidemij, ki lahko zajamejo veliko število ljudi (celo več celin). Epidemije se pojavljajo na 2 - 3 leta in so posledica stalnega spreminjanja virusov gripe, proti katerim prebivalstvo nekega območja ni odporno.
Virusi gripe se prenašajo s kužnimi kapljicami (razširjajo se po zraku s kihanjem, kašljanjem in govorjenjem), neposrednim stikom (poljubljanje) in posredno preko različnih okuženih predmetov (kljuke, telefonske slušalke..).
Bolezen se začne 1 - 3 dni po okužbi z nenadnim porastom temperature, mrzlico, glavobolom, utrujenostjo, bolečinami v mišicah in kosteh; pojavi se dražeč občutek v žrelu, suh kašelj in pekoče bolečine v očeh. Temperatura je lahko neprekinjeno visoka (tudi 40 st. C) in traja 3 - 4 dni, redko do 7 dni. Pri otrocih poteka obolenje v blažji obliki in je podobno prehladu. Pri večini sicer zdravih ljudi mine gripa brez zapletov. Pri starejših osebah in pri kroničnih bolnikih pa lahko pride do zapletov. Najpogostejša zapleta sta pljučnica, ki jo povzroča virus gripe in sekundarna bakterijska pljučnica.

Cepljenje proti gripi je potrebno opraviti vsako leto znova (najbolje) še pred sezono prehladnih obolenj. Priporočamo ga prav vsej populaciji, še posebej pa ga priporočamo kroničnim bolnikom, starejšim in majhnim otrokom (od 6 mesecev do 2 let starosti) ter nosečnicam. Še posebej cepljenje priporočamo tudi svojcem bolj ogroženih oseb in vsem varovancem socialnih ustanov kot so npr. domovi za starejše osebe. Cepljenje je priporočljivo tudi za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali lahko pri delu prenesejo okužbo na druge osebe, še posebno to velja za zdravstvene delavce in sodelavce ter druge nujne službe.

Pljučnica (pnevmonija) je vnetje, ki zajame drobne pljučne mešičke in tkiva okrog njih, zaradi tega pride do motene izmenjave plinov in oskrbe s kisikom. Povzročiteljev pljučnic je veliko so bakterije in virusi. Najpogostejši povzročitelj doma pridobljene pljučnice je bakterija pnevmokok, ki povzroča kar 2/3 teh pljučnic. Znaki pljučnice so splošna oslabelost, povišana telesna temperatura, kašelj, izmeček, bolečine v prsih, hitro in težko dihanje, izguba apetita, zmedenost…..Pri starejših so lahko simptomi neznačilni in zabrisani.

V slovenske bolnišnice je v povprečju sprejetih približno 6000 bolnikov z doma pridobljeno pljučnico. Največ med njimi (od 60-70%) je starejših od 65 let. Pljučnica je pomemben vzrok smrti, saj je smrtnost v bolnišnici zdravljenih bolnikov s pljučnico okrog 10 %, bolnikov s pridruženimi kroničnimi boleznimi in starostnikov pa še znatno višja do 30 %.
Pojavnost pnevmokokne pljučnice je višja pri starejših osebah in bolnikih z različnimi kroničnimi obolenji.
Tveganje za pnevmokokne okužbe z zapleti lahko znižamo s pravočasnim cepljenjem proti pnevmokoknim okužbam. Namen cepljenja je zmanjšati število okužb, zmanjšanje teže bolezni in zapletov, ter smrtnih izidov okužbe s pnevmokoki. Cepljenje priporočamo otrokom s pogostimi vnetji, kroničnim bolnikom in starejšim od 65 let.

Splošni ukrepi za zaščito pred akutno okužbo dihal, gripo in pljučnico so vzdrževanje primerne telesne kondicije z dosti gibanja na svežem zraku in uživanjem kakovostne vitaminsko bogato prehrane. Zdravniki odsvetujemo kajenje in prekomerno uživanje alkoholnih pijač. Svetujemo čim bolj pogosto in temeljito umivanje rok z milom. Pozorni moramo biti tudi na higieno kašlja: pri kašljanju, kihanju in smrkanju pokrijemo nos in usta z robčkom za enkratno uporabo in ga po uporabi zavržemo v koš in si umijemo roke. Svetujemo tudi dosledno in čimbolj pogosto umivanje rok s toplo vodo in milom. Svetujemo tudi redno čiščenje površin in predmetov z vodo in detergentom in pogosto zračenje prostorov. V hladnih mesecih leta svetujemo izogibanje prostorom, kjer se zbirajo večje množice ljudi. Majhne otroke, nosečnice, kronične bolnike, bolnike v bolnišnicah in oskrbovance v ustanovah naj obiskujejo le zdravi.

In na koncu še osebno priporočilo za vas. Vsekakor vam svetujem cepljenje proti gripi in pnevmokoknim okužbam. Cepljeni ste lahko istočasno z obema cepivoma ( proti gripi in proti pnevmokoku) ob obisku osebnega zdravnika ali v cepilnih centrih območnih zavodov za zdravstveno varstvo. Obe cepivi sta varni in učinkoviti. Cepljenje vas bo zaščitilo proti omenjenim povzročiteljem bolezni.

Lep pozdrav,
Irena Grmek Košnik,
prim. doc. dr.