Čustveno izsiljevanje matere

Prijavi se

Registriraj se

O portalu Oglaševanje Brezplačne e-novičke Darila

Moja stran separator

Uredi profil separator

Klepet separator

Išči prijatelje separator

Pošta

E-novice

Naroči se in prejemaj nove članke, nagradne igre in kupone.

Arhiv odgovorov Zastavi vprašanje Kdo odgovarja

Išči po vprašanjih ostalih uporabnikov in odgovorih naših priznanih strokovnjakov.

Moj terapevt

Moj zdravnik

Moj pravni svetovalec

Moj finančni svetovalec

Področje

Iskalni niz

Priljubljeno

Natisni

Komentarji

18.2.2015

Odgovarja:

Spoštovani. Že nekaj časa se ukvarjam s tem kaj naj naredim. Moja mati je bila že, ko sem bila otrok, malo drugačna. Ves čas mi je govorila, da ne bi nikoli imela otrok, če bi imela še eno možnost in podobno. Ko sem se odselila in imela svoje otroke, mi je govorila, naj jih ne vozim k njej, ker ima ona svoje življenje. In sem se tega držala. Potem je ostala sama v veliki hiši. Kar naenkrat so njeni vnuki postali najbolj dragoceni zanjo. A nikoli jim ni znala biti prava babica, saj jih je imela le za krajšanje časa, le zato, da ni bila sama. Sedaj je težava v drugi skrajnosti. Vnuke izsiljuje, jim govori, da jo nimajo radi, če nočejo biti pri njej. Ker je tudi jaz ne vabim na kosila, je ne obiskujem pogosto, govori okoli, da jo zanemarjamo, da jo izkoriščamo in podobno. Kaj naj naredim? Jezna sem nase, ker me po vseh teh letih to njeno ravnanje še vedno prizadene. Njej nima smisla ničesar govoriti, ker vse obrne po svoje in je najbolj uboga. Potem dela še bolj nepremišljene stvari. Kako naj sama sebe nekako pomirim s tem? Hvala za vaš nasvet.

Spoštovana gospa,
izgleda kot da se vaše zamolčane zamere do matere ter nerazčiščene teme iz preteklosti, ki se nanašajo na odnos med vami in materjo, odražajo v odnosih z vnuki. Vaša mati prikrito manipulacijo in čustvene pritiske nad vnuki uporablja za zadovoljitev svojih (neuresničenih) potreb po pozornosti, bližini, sprejetosti, pomembnosti, tudi nebogljenosti. Temu v prid govori tudi materina »vloga žrtve«, ki predstavlja namišljeno čustveno stanje za dosego njenih ciljev, v vas pa vzbuja občutek krivde, kot da zanjo ne poskrbite dovolj, ji ne prisluhnete ali ne upoštevate njenih želja. Razumljivo je, da vas njen odnos do vas še vedno boli, saj je vaša mati, hkrati pa je možno začutiti, da jo zelo pogrešate, predvsem njeno bližino, dosegljivost, razumevanje in varen pristan, kamor bi se lahko zatekli, kadar vam je težko. Hrepenite po tem, da bi vas začutila in »spustila« do sebe. Po eni strani vam srce narekuje, da ohranite stik z materjo, po drugi strani pa vam odnos z njo vzame veliko energije, saj se ob njej počutite odveč, nespoštovano in nezaželeno, zato se stikom izognete.

Če čutite, da bi vam bila mati zmožna in pripravljena prisluhniti, ji povejte, kako se ob njej počutite (kaj vas moti, kaj vas prizadene, kaj si želite ipd.). Ne glede na posledice, bi ji morali jasno in odločno postaviti mejo glede odnosov z vnuki – njene besede »da jo otroci nimajo radi« niso nič drugega kot čustveno nasilje nad otroki, zato bi morali takšno vedenje ustaviti, če je treba, prekiniti stike. Takšni odnosi so za otroke škodljivi, saj se ob babici počutijo tako kot vi, odveč, nemirne, krive in nemočne, saj ne glede na to, kaj naredijo, babici ne ustrežejo. Jezo, ki jo čutite do sebe, uporabite za premišljene pogovore z materjo in takšne odnose odločno ter pogumno ustavite. Odnose uredite tako, da boste poskrbeli zase in za otroke. Sledite sebi in svojim občutkom, otroke vzemite resno, z okolico se pa ne obremenjujte, saj ima resnica svojo moč. Želim vam vse dobro in srečno.

dr. Barbara Novak, zakonska in družinska terapevtka
(psihoterapija – barbara.novak6@gmail.com)

Poglej še: