Pozdravljeni,
Zakon o dedovanju v svojem 220. členu navaja, da pravnomočen sklep o dedovanju veže le tiste stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Iz 223. člena Zakona o dedovanju nadalje izhaja, da lahko dedič, ki mu iz različnih razlogov ni bilo omogočeno sodelovanje v zapuščinskem postopku (kar je vaš primer), po pravnomočnem sklepu o dedovanju, svoje pravice uveljavlja v pravdi.
V vašem primeru bi se lahko zgodilo, da bi »novi« dediči, po tem ko bi bili seznanjeni s pravnomočnim sklepom o dedovanju, od vašega očeta zahtevali vračilo dediščine, ki jim pripada po zakonu. To bi storili z vložitvijo ustrezne tožbe v pravdnem postopku. V kolikor bi vaš oče v vmesnem času nepremičnino prodal naprej, bi ti po vsej verjetnosti imeli možnost od vašega očeta zahtevati denarno protivrednost njihovega dednega deleža na podlagi določb o neupravičeni obogatitvi. V določenih redkih primerih bi lahko imeli celo možnost izpodbijati pravni posel na podlagi katerega je vaš oče nepremičnino odsvojil naprej.
Seveda je pri tem potrebno upoštevati različne zastaralne roke, katerih trajanje je odvisno od dobre vere posestnika zapuščine.
Lep pozdrav,
Gorazd Snoj
odvetnik