Spoštovani,
v Sloveniji poznamo dva pravna naslova, na podlagi katerih lahko določena oseba deduje to sta zakon in oporoka. Pri oporočnem dedovanju zapustnik napiše oporoko in dediči dedujejo glede na zapustnikovo voljo, pri tej vrsti dedovanja pa je zapustnikova volja oporočnega razpolaganja omejena z nujnim deležem. Oporočitelj namreč ne more razpolagati z delom svojega premoženja, če obstajajo določene osebe iz kroga zakonitih dedičev. Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD) določa pravico nujnih dedičev in sicer nujnemu dediču gre določen del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino, oporočitelj pa lahko določi, da nujni dedič svoj delež dobi v določenih stvareh, pravicah ali denarju. Absolutno njuni dediči so pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Relativni nujni dediči so dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika, ki imajo status nujnega dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Navedena pogoja morata biti kumulativno izpolnjena. V vašem primeru gre torej za t.i. relativne nujne dediče, vaše sestre. Na vprašanje ali bosta sestri upravičeni do nujnega deleža po vaši smrti, vam žal ne morem odgovoriti, ker ne moremo vedeti kakšen status bosta takrat imeli, ali bosta še zmožno za delo, kakšen bo njun ekonomski položaj. V tem trenutku sestri ne bi bili upravičeni zahtevati nujni delež, saj kot navajate sta sestri zaposleni in tako torej zmožni za delo. Za primerjavo vam v nadaljevanju citiram sodno prakso in sicer Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. VSL sklep I Cp 368/2009 : »/…/ V danem primeru je prvostopenjsko sodišče glede pritožnice, ki je zapustnikova sestra, ugotovilo, da je prejemnica pokojnine v višini 388,93 EUR, od tega zneska pa se ji odteguje še premija za prostovoljno zdravstveno zavarovanje v višini 21,75 EUR. V okviru njenih prihodkov sodišče prve stopnje ni upoštevalo dohodke drugih članov, s katerimi pritožnica živi. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da navedena sredstva iz naslova pokojnine sicer niso visoka, vendar pa kljub temu predstavljajo tista sredstva, ki zadoščajo za potrebno oziroma nujno preživljanje pritožnice. Ker citirana določba 2. odstavka 25. člena ZD predpisuje, da morata biti oba našteta pogoja izpolnjena kumulativno, pritožnica pa ima potrebna redna sredstva za preživljanje, je sodišče prve stopnje zaključilo, da ji nujni dedni delež po zapustniku ne pripada.«

Sodišče o nujnem deležu odloča samo na zahtevo upravičencev in ne po uradni dolžnosti. Delež relativnih nujnih dedičev znaša tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu. Zato vam bom v nadaljevanju predstavila kako bi potekalo v vašem primeru dedovanje, v kolikor oporoke ne bi bilo. Dedovanje bi potekalo po drugem dednem redu, kar pomeni, da bi v enakih deležih dedovali vaši starši in vaš zakonec. Ker so vaši starši pokojni, bi na mesto vaših staršev po vstopni pravici vstopili vaši sestri. Torej bi se dedni delež razdelil na slednji način, ½ bi dedoval vaš zakonec, ½ pa vaši sestri (1/4 ena sestra, ¼ druga sestra). V primeru, da bi torej vaši sestri bili upravičeni do nujnega dednega deleža, torej da bi izpolnjevali oba zgoraj navedena pogoja in bi svojo pravico do nujnega deleža zahtevali v zapuščinskem postopku, bi bili upravičeni do 1/3 od zgoraj odmerjenega jim deleža (vsaka od sester bi bila upravičena do 1/12 celotnega dela zapuščine).

S spoštovanjem,
Janja Cigoj, mag. prava