Spoštovani,

dedovanje zaščitenih kmetij ureja Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Dedovanje zaščitenih kmetij je urejeno na način, ki sledi cilju, da naj z dedovanjem ne bi prihajalo do drobitve zaščitenih kmetij med dediče.

Zaščitena kmetija v lasti samo enega lastnika se v primeru, da je več sodedičev istega dednega reda, deduje takole:

- deduje tisti zakoniti dedič po splošnih predpisih o dedovanju, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče in ga za to sporazumno izberejo vsi dediči;

- če do sporazuma iz prejšnje alinee ne pride, imajo pri dedovanju prednost zapustnikov zakonec in potomci, ki se usposabljajo ali so se usposabljali za opravljanje kmetijske ali gozdarske dejavnosti.

- sodediči, ki so se usposobili za poklice izven kmetijske ali gozdarske dejavnosti ali pa se v času zapustnikove smrti za takšen poklic usposabljajo najmanj že dve leti ali pa so preskrbljeni na kakšen drug način, se kot dediči zaščitene kmetije izločijo, če so v istem dednem redu sodediči, ki so se ali se usposabljajo za kmetijsko ali gozdarsko dejavnost ali pa niso kako drugače preskrbljeni;

- če zapustnik nima niti zakonca niti potomcev in zaščitena kmetija v celoti ali pretežno izhaja s strani očeta ali matere, imajo prednost dediči s te določene strani.

Nujni delež izplača dedič, ki je dedoval zaščiteno kmetijo. Rok za izplačilo nujnega deleža določi sodišče glede na gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije in socialne razmere dediča. Ta rok lahko praviloma traja največ pet let; v izjemnih primerih lahko sodišče na zahtevo dediča, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, določi tudi daljši rok, in sicer največ do deset let.

Zaščiteno kmetijo je mogoče kot celoto tudi prodati, v zakonsko določenih primerih jo je mogoče tudi prodati po delih. Pri prodaji je potrebno upoštevati posebna določila kot npr. da pravni posel odobri upravna enota, ponudba mora imeti določene sestavine, upoštevati je potrebno predkupno pravico itd.


S spoštovanjem,

Janja Cigoj

Mag. prava