Arhiv odgovorov Zastavi vprašanje Kdo odgovarja
Išči po vprašanjih ostalih uporabnikov in odgovorih naših priznanih strokovnjakov.
Področje
Iskalni niz
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila

Dedovanje

Zanima me sledeče: Ali se lahko odpovem dedovanju nepremičnine ker sem tistemu od katerega me pripada delež po njegovi smrti bil dolžan, več kot pa je delež/nepremičnina vredna. Odpovedal bi se prav zaradi tega dolga, s čimer se strinjajo ostali sodediči, ter me nebi iskali za tisto višjo razliko dolga kot pa je nepremičnina, in bi si moj delež razdelili medse. Ker tega dolga v gotovini ne morem poravnat, bi ga lahko poravnal z odpovedjo do nepremičnine. Kako to storim, lahko kak pisni dogovor med sodediči, pa vsi da ta dogovor podpišemo. Je to dovolj? So lahko kakšne posledice da se to razdre?, to mislim če kak sodedič po tem dogovoru lahko spremeni mnenje in zahteva da se dogovor razdre?

Dedovanje comment arrow
 Spoštovani,
 
odpoved dediščini je možna le v celoti in ne deloma, kar pomeni, da se v primeru odpovedi dedovanju odpoveste vsemu, kar bi vam sicer pripadlo iz zapuščine po pokojniku. Če se odpoveste dedovanju v korist preostalih dedičev, to pomeni, da odstopate svoj dedni delež drugim.
 
Glede na vašo situacijo (dolg do zapuščine) bi bilo bolj smotrno, da se dedovanju ne odpoveste, temveč dedujete, vendar pa istočasno sklenete s preostalimi dediči dedni dogovor, da svoj dolg poplačate tako, da si vaš del razdelijo preostali dediči. Tak dogovor (dedni dogovor) se sklene na sodišču na zapuščinski obravnavi v pisni obliki (na zapisnik na sodišču). Na ta način boste lahko dosegli, da ne boste dolžni plačati v zapuščino več kot bi bil vreden vaš dedni delež oz. se boste razbremenili vašega dolga.
 
Dedni dogovor na sodišču predstavlja sodno poravnavo, kar pomeni, da gre za zelo trden dogovor. Sodno poravnavo je namreč dopustno izpodbijati le s tožbo in še to le iz točno določenih zakonskih razlogov in v časovno omejenih rokih:
 
- če je bila poravnava sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače;
 
- če je bila sklenjena glede zahtevkov, s katerimi stranke ne smejo razpolagati (to so taki, ki nasprotujejo ustavi, prisilnim predpisom ali morali);
 
- .zaradi tega, ker je pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izločen;
 
- če je pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena.
 
Lep pozdrav,

Matiček Žumer
odvetnik
 
Prejšna stran
1
2
3
...
Naslednja stran
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Milan Pavliha

Milan Pavliha
psiholog, pedagog


"Upokojitev je lahko tudi začetek nove kariere."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2019 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.