Spoštovani,
v opisanem primeru bi prišla v poštev sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju, po kateri bi bili vi in vaš mož dolžni starejšega gospoda do njegove smrti preživljati (točna vsebina obveznosti je predmet dogovora), ta pa bi na vaju prenesel svoje premoženje, pri čemer je izročitev tega premoženja odložena do njegove smrti.
Pogodba mora biti v obliki notarskega zapisa, t.j. pogodbe, ki jo sestavi notar, ali notar vsaj preveri njeno vsebino, jo prebere strankam, stranke jo pred njim tudi podpišejo.
Pogodba je odplačna pogodba. Preživljanec daje premoženje za nudenje oskrbe. Če so medsebojne dajatve (premoženje v primerjavi z vrednostjo nudenja preživljanja) v nesorazmerju, gre v preostanku za darilo. Takšna darila lahko dediči izpodbijajo, če je prikrajšan njihov nujni dedni delež. Zakon upošteva, da ni vnaprej jasno, koliko časa bo preživljanec živel in kakšni bodo stroški preživljanja, oziroma koliko truda bo za to potrebnega. Zato se upoštevajo le očitna nesorazmerja. Za očitno nesorazmerje gre na primer, če je preživljanec zelo star in bolan in je jasno, da ne bo dolgo živel, njegovo premoženje pa je velike vrednosti. Za veljavnost pogodbe sicer soglasje preživljančevega sina ni potrebno.
Kar zadeva nepremičnino, takšna pogodba pomeni, da se takoj po sklenitvi pogodbe v zemljiško knjigo vpiše prepoved razpolaganja z nepremičnino v korist preživljalca, preživljalec pa postane lastnik nepremičnine po smrti preživljanca. Tedaj se tudi vpiše v zemljiško knjigo kot lastnik.
Glede na to, da bi s takšno pogodbo pridobili lastninsko pravico na nepremičnini, je potrebno upoštevati pogoje za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v Sloveniji s strani tujcev. Državljani držav članic EU lahko pridobivajo nepremičnine brez omejitev. Pri državljanih drugih držav mora biti podan pogoj vzajemnosti (t.j. da tudi slovenski državljani v teh državah lahko pridobivajo nepremičnine). Vzajemnost z odločbo ugotavlja Ministrstvo za pravosodje in javno upravo in jo je med drugim doslej ugotavljalo za državljane Srbije in Makedonije, medtem ko je Hrvaška članica EU in ugotavljanje vzajemnosti ni več potrebno. Našteli smo nekaj držav, katerih državljani največkrat pridobivajo nepremičnine v Sloveniji. Podrobnosti o vzajemnosti lahko najdete na spletni strani Ministrstva za pravosodje in javno upravo.
Blaž Mrva,
univ. dipl. pravnik
Odvetniška pisarna Mrva