Spoštovani,
Zakon o agrarnih skupnostih določa pravilo enega dediča brez izjem. Slednje pomeni, da zapuščino deduje samo en dedič, ostali dediči iz zakonitega dednega reda, ki bi bili po splošnih pravilih o dedovanju poklicani k dedovanju, pa so upravičeni do nujnega deleža, kar predstavlja korekcijo pravilu enega dediča. V primeru, da je sicer več dedičev, daje zakon prednost soglasnemu dogovoru med dediči, če se dediči ne morejo dogovoriti kateri dedič naj deduje del zapuščine, ki spada v agrarno skupnost. V primeru, da se dediči ne morejo dogovoriti, deduje dedič, ki ima stalno prebivališče, na območju občine, kjer leži agrarna skupnost. Ob enakih pogojih ima prednost tisti dedič, ki ima stalno prebivališče v krajevni skupnost, kar je ožji kriterij od prejšnjega. Če pa kljub navedenim kriterijem dediča še vedno konkurirata, deduje dedič, ki je sorodnik iz bližnjega kolena. Če pa med dediči še vedno vladajo isti pogoji, deduje tisti dedič, ki ga izbere upravni odbor agrarne skupnosti.
Če pa noben od dedičev nima stalnega prebivališča na območju občine kjer leži agrarna skupnost, sodišče presoja pa kriterijih, ki se presojajo skupaj, torej deduje tisti dedič, ki izpolnjuje več kriterijev istočasno. Kriteriji so slednji: oddaljenost stalnega prebivališča od občine, kjer leži agrarna skupnost, dejstvo da je dedič prevzemnik zaščitene kmetije, usposobljenost za opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti ter mnenje upravnega odbora agrarne skupnosti.
S spoštovanjem,
Janja Cigoj
Mag. prava