Spoštovani,

ob smrti zapustnika bo uvedeno dedovanje in sicer v primeru, da bo zapustnik napisal oporoko, bo prišlo do oporočnega dedovanja in morebitnega uveljavljanja nujnega deleža, v primeru da oporoke ne bo, pa bo nastopilo zakonito dedovanje. Nujni dediči so pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec (slednji lahko uveljavljajo nujni delež v primeru oporočnega dedovanja). Do nujnega deleža ni upravičen zgolj dedič, ki je razdedinjen. Oporočitelj lahko razdedini dediča, ki ima pravico do nujnega deleža:

1. če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom;

2. če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše;

3. če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.

Iz slednjega je mogoče razbrati, da mora oporočitelj razdedinjenje utemeljiti zgolj z enimi izmed zgoraj navedenih razlogov, in ne zgolj z npr. slabim odnosom ali neprimernim vedenjem dediča. Razlogi morajo biti tehtni in primerno utemeljeni.

V primeru, da v dejanskem stanju ne obstoji noben izmed zgoraj navedenih razlogov in bo zapustnik napisal oporoko, v kateri bo svoje premoženje zapustil zgolj enemu otroku, bo drugi na podlagi zakona lahko uveljavljal nujni delež, ki pa predstavlja polovico tistega, ki bi mu šel po zakonitem dedovanju (če sta dediča npr. zgolj dva otroka, bi jima po zakonitem dedovanju pripadalo vsakemu pol zapustnikovega premoženja, kar pomeni, da vsakemu pripada nujni delež v ¼ od celotnega zapustnikovega premoženja).

V primeru, da bo zapustnik delnice podaril enemu izmed sinov, lahko drugi sin na zapuščinski obravnavi zahteva vštetje vrednosti tako podarjenih delnic v vrednost zapuščine. Všteva se lahko namreč vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič. Všteje se tudi vrednost daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega življenja dal drugim osebam, ki niso zakoniti dediči, razen običajnih manjših daril. Torej v primeru, da bo zapustnik prenesel delnice na dediča brezplačno, lahko drugi dedič zahteva vštetje tega darila, v primeru pa da zapustnik delnice proda sinu za dejansko tržno vrednost, potem se slednje ne všteva kot darilo in ne postane del vrednosti zapuščine.

Dovolite, da vam podam še kratko razlago o t.i. vinkulaciji delnic, imenskih delnicah za katere prenos je potrebno dovoljenje družbe. S statutom se lahko omeji prenosljivost imenskih delnic tako, da je za prenos potrebno dovoljenje družbe, tako da v primeru, da sin ni hkrati tudi delničar navedene družbe, bo pred prodajo oz. prenosom delnic na sina, potrebna pridobitev dovoljenja družbe za prenos. Do prenosa pa lahko pride brez dovoljenja v primeru dedovanja, delitev skupnega premoženja zakoncev ali prodaja, opravljena v postopku prisilne izvršbe. V slednjih primerih lahko družba zavrne dovoljenje za prenos delnic samo, če pridobitelju ponudi prevzem teh delnic za plačilo njihove tržne vrednosti.

S spoštovanjem,

Janja Cigoj, mag. prava