Draga bralka,
Moje iskreno sožalje ob izgubi vašega moža. Zelo ste pogumni, da ste načeli temo s katero se sooča veliko svojcev bolnikov obolelih za rakom. Rak za vedno zaznamuje vso družino v kateri se je pojavil in ni pomembno kdo je zbolel in kako je potekala bolezen.
Še vedno je dandanes bolezen rak povezana s smrtjo in ob tej bolezni se vsi družinski člani soočijo smrtjo tako ali drugače.
Moje izkušnje kažejo, da se ljudje pravzaprav ne bojijo bolezni, temveč se bojijo smrti in pa trpljenja, ki ga prinese bolezen. Točno tako ste tudi sami navedli, da vas je strah trpeti in umreti. Torej vas ni strah bolezni. Soočenje z resnico, velikokrat čudežno deluje.
Svetujem vam, da se povežete z društvom Hospic v vašem kraju, ki ima zelo dodelan program za pomoč svojcem umrlih za rakom in deluje po celi Sloveniji. Mogoče pa bo vaše priznanje in iskanje odgovora pomagalo še nekomu
Držim pesti, da čimprej premagate strah in polno zaživite.
Tatjana Frumen,
mojstrica reikija
Varna prihodnost