Spoštovani,
vaš primer nazorno kaže vpliv vaših zgodnjih odnosov s starši na vaše kasnejše odnose z najbližjimi in drugimi. Dejstvo je, da ste odnose s starši, odnos med njima samima ter nasploh celotno družinsko vzdušje nevede ponotranjili in ti so postali »odskočna deska« za vse vaše nadaljnje odnose. Vsa doživetja in izkušnje iz vaše mladosti so se preko čustev, vedenja in besed globoko vtisnila v vas ter vas v vašem življenju močno zaznamovala. Tukaj ne gre le za nepopisno pogrešanje matere, njene nežnosti, naročja, bližine in topline, temveč tudi očeta, v kolikor ste odraščali samo z materjo. Čutim, da so vas zaznamovali predvsem občutki nesprejetosti, zavrnjenosti, odvečnosti in nepomembnosti, čeprav ste doživljali tudi druge travme. Veliko lažje je bilo oditi kot ostati.

Za spremembo čustvenih vzorcev odnosov, ki vam povzročajo težave z drugimi, bi bilo potrebno delo na sebi (individualno ali skupaj z možem) s pomočjo strokovnjaka psihoterapevta(-ke), ki bi vam preko pogovorov pomagal ozavestiti in obuditi nekdanje spomine (zlasti pretekle negativne izkušnje), jih povezati s čustvi in razumevanjem ter jih dognati na nov, drugačen način, bolj sprejemljiv za vas. Konkretno to pomeni, da bi se postopoma začeli bolj zavedati lastnih nefunkcionalnih odzivov, misli in čustev, ki jih vzbujate v drugih in ki jih ponavljate iz preteklosti, ne da bi se tega sploh zavedali in hoteli, ter jih spreminjati v boljše, toplejše, varnejše. Veliko lažje vam bo že, ko boste vedeli, kaj čutite in zakaj tako čutite; ko se boste preteklosti lahko spominjali, brez da bi nenehno bežali pred njo. Svoje starše ste že do zdaj v mnogih življenjskih izkušnjah prerasli, tako da vam zagotovo lahko uspe tudi to, le zaupajte si in sledite svojemu srcu. Srečno.

dr. Barbara Novak, zakonska in družinska terapevtka
(barbara.novak6@gmail.com - psihoterapija)