Pozdravljeni,
ignoranca je vsekakor najslabši možni način kaznovanja, ki seveda na otroku lahko pusti posledice. Otrokove glavne življenjske odločitve se oblikujejo do 6 leta starosti, zato je do takrat še posebej pomembno, kakšne zglede in sporočila mu starši predamo. Kadar ga ignoriramo, ko nas ne uboga, dosežemo, da otrok pri sebi sprejme odločitev v smislu: "Samo, kadar se obnašam tako, da so drugi zadovoljni z mano, sem vreden ljubezni". To se kasneje lahko kaže kot preustrežljivost v odnosih, kar pomeni, da si tak človek ne bo upal povedati svojega mnenja, da bo do vseh prijazen in ustrežljiv, tudi kadar se z nečim ali nekom ne bo strinjal. Taki ljudje niso prijazni in ustrežljivi zato, ker tako čutijo, ampak ker se bojijo biti zavrnjeni, bojijo se, da bi jih ljudje zapustili, če bi začeli izražati tisto, kar čutijo. Na dolgi rok v sebi čutijo napetost in jezo, ki se jo bojijo izraziti, zato včasih pride ven v obliki napada nekontroliranega besa.
Skratka, posledice take vzgoje znajo biti kar hude. Drugo vprašanje pa je, kaj lahko naredite vi. Starša vas verjetno ne bosta poslušala, saj je nekomu, še zlasti sinu ali hčerki, težko "soliti pamet", kar se tiče vzgoje. To namreč lahko otroci razumejo kot vmešavanje v stvari, ki se nas ne tičejo. In na to drugo vprašanje vam tudi jaz ne znam odgovoriti. Lahko jima sicer pokažete moj odgovor, če ga bosta želela prebrati ali pa vnučku večkrat povejte, kako super fantek je, in mu pokažite, da ga imate radi tudi, če kdaj naredi kaj narobe:-)
Vse dobro vam želim
Nevenka Breznik,
spec. psihoterapevtka trans. analize