Spoštovani,

za začetek naj vam predstavim zakonske pogoje za preklic darilne pogodbe. Darilna pogodba je urejena v Obligacijskem zakoniku, gre pa za pogodbo kjer se ena oseba (darovalec) zaveže na drugo osebo (obdarjenca) neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja. Darilno pogodbo lahko darovalec kasneje prekliče iz treh razlogov in sicer: če pride po sklenitvi pogodbe v položaj, da je ogroženo njegovo preživljanje; zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi obdarjenec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec prejeto obdržal, kot tretji možen razlog pa je, da darovalec prekliče darilno pogodbo, če je po sklenitvi dobil otroka, prej pa ni imel otrok. Z izjavo o preklicu zahteva darovalec vrnitev darovane stvari ali pravice oziroma plačilo vrednosti, za katero je obdarjenec na podlagi darilne pogodbe obogaten. Pomemben je tudi rok v katerem obdarjenec še lahko prekliče darilno pogodbo in sicer se lahko darilna pogodba prekliče v enem letu od dneva, ko je darovalec zvedel za razlog za preklic. Huda nehvaležnost je civilnopravni standard, ki ga more darovalec dokazati. Iz sodne praks tako izhaja, da je vedno potrebno opraviti celovito presojo vseh okoliščin in dejanj med obdarjencem in darovalcem in npr. slabi medsebojni odnosi, žalitve in verbalni konflikti, prerivanje še ne pomenijo hude nehvaležnost. Po izoblikovani sodni praksi je za hudo nehvaležnost mogoče šteti le ravnanja, ki so po pomembnosti taka, da razumno upravičujejo preklic darila. Iz vašega opisa dejanskega stanja bi težko rekla, da gre za dejanja obdarjenca, ki bi jih uvršali v dejanja hude nehvaležnosti, vendar je to vedno predmet presoje sodišča.

Navajate, da je sin sprožil nepravdni postopek in sicer predvidevam, da je sin sprožil nepravdni postopek za razdružitev solastnine. Tako bo predmet nepravdnega postopka po vsej verjetnosti kateri izmed njiju imam močnejši interes nad uporabo določenih delov nepremičnine. V nepravdnem postopku nasprotni udeleženec ne more vložiti nasprotne tožbe, ker ne gre za pravdo, kjer bi to bilo mogoče. Vendar pa lahko sodišče, v skladu z Zakonom o nepravdnem postopku, če pri reševanju predhodnega vprašanja ugotovi, da so med udeleženci sporna dejstva, od katerih je odvisna rešitev predhodnega vprašanja, prekine postopek in jih napoti, da v določenem roku sprožijo postopek za rešitev tega vprašanja. Tako bo v dotičnem primeru, če se bo darovalka (mati) v nepravdnem postopku sklicevala na ničnost darilne pogodbe, sodišče darovalko napotilo na pravdo, kjer bo morala ničnost darilne pogodbe zatrjevati in dokazovati z vložitvijo tožbe na razvezo darilne pogodbe. Pri tem bo nepravdno sodišče postopek prekinilo in počakalo na pravnomočno sodbo sodišča, ki bo odločilo o ničnosti darilne pogodbe, nato pa bo nepravdno sodišče postopek nadaljevalo. Ob tem naj vam na kratko še predstavim institut ničnosti pogodbe. Vsaka pogodba mora imeti dopustno podlago. Ta je nedopustna, če je v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli. Enako je pogodba tudi nična, kadar je nedopusten nagib bistveno vplival na odločitev enega pogodbenika, da je sklenil pogodbo in če je drugi pogodbenik to vedel ali bi moral vedeti. Darovalki tako preostane možnost, da se s sinom v nepravdnem postopku poskuša dogovoriti za uporabo nepremičnine v skladu z darilno pogodbo na tak način, da ji izplačilo ne bo potrebno. Priporočam vam, da se za pomoč v postopku obrnete na izbranega odvetnika.


S spoštovanjem,

Janja Cigoj,
mag. prava