Odgovor si dovolim začeti s šalo: sadje jejmo z zobmi :)

S tem mislim na dejansko žvečenje in ne stiskanje, blendanje, mečkanje ali karkoli že počnemo z njim, ko delamo smutije. Spiti deci soka iz petih jabolj ni enak zalogaj, kot pojesti pet celih jabolk. Tudi enako zdravo ne, če že uporabim ta preobširen izraz. Skratka, v smutijih uporabite kos sadja, ne 5 različnih in ga sparite z zelenjavo, dobrimi beljakovinami, kot so sirotka v prahu, jogurt, skuta in jajce ter mu dodajte nekaj kvalitetnih naravnih maščob (kokosovo mleko, semena, oreščki, avokado, so vse dobre izbire). Tako bo obrok poln najrazličnejših potrebnih hranil in nasitil bistveno bolje, kot izključno sadno-zelenjavne kombinacije.

Kaj pa je zdaj s tem kombiniranjem? Jah, nič pametnega, na žalost. Resničnega pa še manj. Prepričanje, da je potrebno jesti sadje samostojno, ker sicer "gnije" ali karkoli že, je izvito iz namišljene trte. Če pojemo ogromen obrok, celo pico, na primer, potem bo karkoli damo vase takoj zatem obtičalo v želodcu, čakajoč, da se najprej prebavi tista gmota testa od maloprej in v tem času seveda lahko povzroča prebavne nevšečnosti. Če pa sadje vključimo v količinsko kontroliran obrok (nekaj kosov jabolka v solato, denimo) pa je to pogosto povsem druga zgodba.

Različni ljudje se odzivamo na različno hrano (živila) drugače. Nekatere napenjajo mlečni izdelki, druge ne. So občutljivi na gluten, ter mnogi, ki to niso. In so tisti, ki jim določeno sadje v sklopu obroka nikakor ne ustreza. Če ste med njimi, potem vsekakor poskusite s sadjem kot malico, s kakšnim oreščkom ali samostojno. Gre za stvar osebnih preferenc, nikakor ne nekega univerzalnega fiziološkega pravila kombiniranja živil.

Mario Sambolec,
strokovnjak za zdravo prehrano in šport

Preberite več: Kombiniranje hrane in hujšanje.