Spoštovani,

psihično nasilje vašega sina povzroča ostre bolečine njegovim najbližjim, saj seže globoko v človekovo dušo, posebej otroško. Poleg nasilja, besa in pritiskov, kar se ob sinu da začutiti, njegova dejanja in razmišljanja vzbujajo tudi teror, ponižanje, razvrednotenje, strah, jezo, obup in nemoč. Najtežje je za njegova otroka, saj sta odvisna od odločitev staršev, vse težke občutke pa nenehno srkata. Sinova nepredvidljivost in jeza vam vzbujata strah, saj nikoli ne veste, kakšne volje bo. Ker vas je strah in on to čuti, čeprav si v resnici tega ne želi, ne ve pa, kako si pomagati, ima moč.

Tudi njegove težave z alkoholom kažejo, da je že dolgo časa v stiski, saj na ta način poskuša utišati v sebi vse, kar ga teži in mu povzroča nemir. Zamere do drugih (zlasti do vas in očeta) že dolgo goji, vendar jih je do smrti očeta izražal na manj očitne, zanj bolj varne načine. Kakšne težave pestijo vašega sina, boste najbolje vedeli vi, sama lahko začutim, da je skozi življenje (odraščanje) tudi vaš sin doživljal različne pritiske (npr. zahteve, prepovedi, pravila ipd.) s strani svojih staršev, s čimer se ni strinjal, zato se mu je jeza skozi leta le kopičila. Čeprav si je želel biti s strani staršev bolj sprejet, ljubljen in opažen, mu prave bližine s starši ni uspelo najti (oz. obratno) in je bil večkrat zavrnjen. V mislih in občutkih je kot otrok ostajal prezrt in preslišan, slediti je moral drugim.

Za to, da bi našli pravi stik s svojim sinom in ga zares začutili, se boste morali poglobiti v to, kar vaš sin doživlja ter to, kako se je ob vas počutil. Stik s sinom boste lahko navezali le na nov, drugačen način kot do zdaj, in sicer z razumevanjem, sočutjem in iskrenim zanimanjem za njegove občutke. Kolikor strahu in jeze boste lahko začutili ob sinu, toliko občutkov je vaš sin bil deležen v preteklosti. Če ga boste zmogli nekoč objeti, naj bo objem iskren. Ker sin nikomur ne zaupa, si boste morali njegovo zaupanje znova pridobiti. Njegova žena, če želi ohraniti dostojanstvo družine in ravnati odgovorno, bo morala priti do trdne odločitve, da je takšno vedenje njenega moža povsem nesprejemljivo, saj bo le tako lahko zavarovala otroka. Kolikor se ne boste znašli sami, se boste morali obrniti po pomoč ustreznega strokovnjaka. Pogumno in odločno na poti želim – in mirne praznike.

dr. Barbara Novak, zakonska in družinska terapevtka
(psihoterapija – barbara.novak6@gmail.com)