Pozdravljeni,
sindrom praznega gnezda doživljate. Žalujete, ker ste se ves čas trudili biti dobra mama. Ta vloga vas je izpolnjevala in zdaj se kar naenkrat zdi, da ste izgubili to svoje pomembno poslanstvo. Žalovanje je v tej situaciji povsem razumljivo in bo sčasoma izzvenelo, ko si boste življenje na novo postavili. Vendar brez hitenja, prosim. Nikamor se ne mudi, dajte si čas tudi za žalost.
Ko boste pripravljeni, pa razmislite, kako naprej. V dveh smereh naj gre vaš razmislek. Najprej, kako boste vzdrževali redne stike s sinom. Morda tedenska ali mesečna kosila, kakšne druge priložnosti, ga boste morda vsako nedeljo poklicali po telefonu? Razmislite, kakšna oblika rednih stikov bo vsem najbolj ustrezala in bodite v tem proaktivni.
Drugi razmislek pa naj gre v smeri vašega časa. S sinovim odhodom ste pridobili dodaten čas. Za kaj konkretno ga želite porabit? Kam želite usmeriti svojo energijo in talente?
Pravite, da ste se včasih imeli lepo, ko je bil sin še otrok. Torej ste sami ogromno prispevali k temu in ste na to lahko samo ponosni. Glavo gor, opravili ste dobro delo.
Srečno,
dr. Blanka Tacer, psihologinja
www.maratonpozitivnepsihologije.si
https://www.facebook.com/pozitivnapsihologijazaboljsezivljenje/