Spoštovani,
16. člen Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti določa, da mora stroške pogreba poravnati naročnik pogreba. Če naročnika pogreba ni, mora stroške pogreba poravnati občina, ki je prijavila pokop. Plačnik pogreba je lahko tudi druga fizična ali pravna oseba. Običajno so naročniki pogreba ožji sorodniki, kar je mogoče sklepati tudi po logični razlagi 34b. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki določa, da se družinskemu članu umrlega, ki je poskrbel za pogreb v Republiki Sloveniji, kot posebna oblika izredne denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč kot pomoč pri kritju stroškov pogreba. Glede na dejstvo, da mama živi v zunajzakonski skupnosti že 20 let, se zunajzakonski partner obravnava enako kot, če bi z materjo sklenila zakonsko zvezo, torej se obravnava kot ožjega družinskega člana, po 4a. členu Zakona o dedovanju pa je zunajzakonski partner tudi zakoniti dedič. Iz slednjega je torej mogoče razbrati, da sta za stroške pogreba odgovorna tako vi kot materin zunajzakonski partner. Zakon sicer ne govori o plačilu pogreba s strani svojcev kot o obligatorni dolžnosti.
Pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti (132. člen Zakona o dedovanju). V vašem primeru sta zakonita dediča po vaši materi vi in njen zunajzakonski partner. V opisu dejanskega stanja sicer navajate, da mati nima premoženja, vendar vas na tej točki moram opozoriti, da se v njeno premoženje štejejo tudi stvari, ki jih ima mati v stanovanju, ki jih uporablja za vsakodnevno bivanje. Po materini smrti bosta po zakonitem dedovanju postala lastnika njenih stvari vi in njen zunajzakonski partner, vsak do polovice. Posledično to pomeni, da sta oba zadolžena za izpraznitev stanovanja, saj bodo te stvari postale vaše, na njih boste imeli lastninsko pravico, torej bo tudi v vašo korist, da izpraznite stanovanje. Sledenj seveda ne pride v poštev, če se katerikoli izmed vaju odpove dediščini ali če se dediščini odpovesta oba.
S spoštovanjem,
Janja Cigoj, mag. prava