Spoštovani,

v primeru, da gre za dolžnost preživljanja otrok do staršev, lahko stranke sklenejo preživninski sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Če dolžnik prostovoljno ne izpolnjuje obveznosti plačila preživnine v skladu z izvršilnim naslovom, v tem primeru bi to bil izvršljiv notarski zapis, lahko upnik vloži na sodišču predlog za izvršbo z namenom dosega izpolnitve obveznosti. Izvršba se dovoli za izterjavo zapadlih terjatev, v primeru preživninskih terjatev, pa Zakon o izvršbi in zavarovanju izjemoma dovoljuje izterjavo nezapadlih terjatve, ki bodo zapadle v obdobju dveh let. Slednje torej pomeni, da lahko upravičenec do preživnine, kateri na podlagi dosedanjega neplačevanja preživnine s strani zavezanca, pričakuje da slednji tudi v bodoče ne bo redno plačeval preživninske obveznosti, na sodišču poda poleg predloga za izterjavo že zapadlih obveznosti tudi zavarovanje bodočih še nezapadlih obveznosti za dve leti vnaprej. Sodišče nato izda sklep, na podlagi katerega je mogoča mesečna izterjava preživnine na denarnih terjatvah zavezanca. Za bodoče občasne terjatve (med katere sodi preživnina) je namreč kot izvršilno sredstvo dovoljena le izvršba na denarno terjatev dolžnika in tako druga sredstva terjatve, torej premično in nepremično premoženje, v tem primeru niso dovoljena. V tem primeru torej drži trditev, da se bodoče terjatve v zvezi s plačevanjem preživnine ne morejo zavarovati z nepremičnino kot izvršilnim sredstvom.


V primeru, da upnik oz. upravičenec do preživnine, predlaga izterjavo že zapadlih preživninskih obveznosti, se slednje lahko poplačajo tudi iz drugih sredstev in tako izterjave ni omejena zgolj na denarna sredstva, temveč je dovoljena tudi na ostala sredstva kot npr. premično in nepremično premoženje. V tem primeru govorimo o obveznostih, ki so že zapadle, v zgornjem primeru, pa govorimo o zavarovanju še nezapadlih obveznosti.


S spoštovanjem,

Janja Cigoj

Mag. prava