Arhiv odgovorov Zastavi vprašanje Kdo odgovarja
Išči po vprašanjih ostalih uporabnikov in odgovorih naših priznanih strokovnjakov.
Področje
Iskalni niz
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
26.8.2013
Odgovarja:

Sin ne pretrga popkovine

Spoštovani! Sin je star 38 let in še vedno živi doma, ne kaže nobene želje po tem, da bi si ustvaril svojo družino in zaživel samostojno življenje. Kadar se z možem želiva z njim o tem pogovoriti, se razjezi in nato nekaj dni molči. Ali sva kriva midva? Sva naredila napako pri vzgoji? Ostala dva otroka imata družino, sta samostojna. Prosim vas za nasvet. Darinka

Sin ne pretrga popkovine comment arrow
Spoštovani!

Na podlagi vašega vprašanja sklepam, da sta z možem zelo dobra starša, saj čutita in opažata, da se z vašim sinom nekaj dogaja. Skrbi vaju je za njegovo prihodnost in ne najdeta pravega stika z njim. Dovolite mi, da vas potolažim, saj vaš primer ni osamljen.

Pri obravnavi takih posameznikov navadno ugotavljam, da le- ti:
- največkrat ne verjamejo vase in se počutijo nevredni,
- čutijo strah pred resno zvezo,
- ne verjamejo v uspešen odnos,
- ne prenesejo zavrnitve (strah pred zavrženostjo),
- se bojijo prihodnosti oziroma neuspeha,
- se ne počutijo dobro v svoji koži (slaba samopodoba: grd, prestar, debel, neuspešen,….) oziroma se sramujejo samega sebe in se pogosto kritizirajo,
- so zelo osamljeni in največkrat zelo nesrečni, čeprav tega ne pokažejo ali včasih tudi niso v stiku s temi občutki,
- čutijo strah, da bo mati zbolela oziroma, da se bosta starša ločila, če gre od doma
- ne morejo od doma (včasih imajo vloga grešnega kozla v družini),
- čutijo strah pred nezvestobo (če je v primarni družini bil kdo nezvest),
- čutijo strah, da nobena ne bo všeč staršem (sploh mami),
- nekateri se tudi sramujejo svojih staršev,…itd.
To so le nekateri najpogostejši opisi doživljanj tovrstnih posameznikov.

S pomočjo psihoterapije krepimo njihovo samopodobo, jim poskušamo vrniti občutke vrednost in odgovornosti za lastno življenje, saj jih nezavedna vloga žrtve v primarni družini največkrat drži v krempljih.

Starši lahko pri tem veliko pripomorete. Vajin iskren, pristen in empatičen pristop do sina je izrednega pomena. Če vidva zmoreta z njim spregovoriti o svojih strahovih, zmedenosti, izgubljenosti in morebitni slabi samopodobi v vajini mladosti, bosta opazila, kako se bo vajin sin ob tem oddahnil in nehal bežati od vaju. Tudi občutek, da bo z vama vse v redu, če gre od doma, ga bo vidno razbremenil. Vzemita si tudi čas in mu iskreno povejta, da je vreden, da verjameta vanj, v njegovo srečo in da sta v vsakem primeru na njegovi strani. Vse to bo vašemu sinu odprlo vrata v svet. Le na osnovi pristnega stika s sinom boste prišli do prave slike, kaj se z njim zares dogaja in bo lažje vam in tudi njemu.
Vam in vašemu sinu želim veliko sreče in vse dobro.

Jožica Poličnik,
spec.zakon. in družinske terapije, terapevtka medicinske hipnoze

Za več informacij sem dosegljiva na: jozica.policnik@gmail.com
Prejšna stran
1
2
3
4
5
...
Naslednja stran
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Starejše novice:
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Milan Pavliha

Milan Pavliha
psiholog, pedagog


"Upokojitev je lahko tudi začetek nove kariere."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2024 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.