Arhiv odgovorov Zastavi vprašanje Kdo odgovarja
Išči po vprašanjih ostalih uporabnikov in odgovorih naših priznanih strokovnjakov.
Področje
Iskalni niz
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila

Spremenjeno tastovo vedenje

Pozdravljeni, Na vas se obračam z vprašanjem glede osebnostne stiske mojega tasta, ki je star 76 let in je vdovec že 8 let. Po izgubi žene je sam skrbel zase, bil aktiven in hodil v družbo. Pred letom dni je bil operiran na srcu, operacija je bila uspešna, od takrat pa se je njegovo vedenje zelo spremenilo, njegova kvaliteta življenja pa poslabšala. Ne hodi več v družbo, zapira se vase, ni več fizično aktiven, zase zelo slabo skrbi, ko pridemo z ženo in otrokom na obisk se nas ne razveseli več, je nekako odsoten in imam občutek, da komaj čaka, da gremo. Fizično se dobro počuti, z izjemo pogostih glavobolov, ki jih prej ni imel. Sam veliko berem in tako sklepam, da je verjetno depresiven. Ko sem to omenil ženi, se je pojavil drug problem – za to, da bi bile težave lahko psihičnega vzroka in, da bi bilo potrebno poiskati ustrezno pomoč, namreč žena ne želi niti slišati. Spremembo v tastovem vedenju pripisuje prestali operaciji, opustitvi fizičnih aktivnosti in temu, da je vsako leto starejši. Zanima me, če bi po vašem mnenju pri tastu lahko šlo za depresijo ter, če gre za to, kako tastu najbolje pomagati, oziroma kako prepričati ženo v to, da bo razmislila o ustreznih oblikah pomoči. Hvala za odgovor, Dragan

Spremenjeno tastovo vedenje comment arrow
Pozdravljeni,
depresija je zelo resna bolezen, ki precej pogosto prizadane tudi starejše ljudi. Pri njih v višjem odstotku kot pri mlajših ostane neprepoznana in nezdravljena, predvsem iz dveh razlogov. Simptome depresije pri starejših velikokrat pripišejo drugim težavam in obolenjem ali pa jo obravnavajo kot sestavni del staranja, kar je zmotno. Drugi razlog se skriva v tem, da starejši ljudje večkrat tožijo le glede telesnih težav, manj pa povedo o psihičnih stiskah, ki jih doživljajo (občutki žalosti, strahu, obupa …). Depresija pri vseh povzroča trpljenje, pri starejših pa še bolj pogosto vodi v okrnjeno fizično, duševno in socialno funkcioniranje.

Psihično zdravje v veliki meri vpliva na fizično počutje (in seveda tudi obratno), depresijo, ki se prvič pojavi po šestdesetem letu starosti, pa pogosteje spremljajo bolj izrazite somatske težave, kot so glavobol, bolečine v želodcu, sklepih, mišicah… Značilna je tudi večja apatičnost bolnikov. Med splošne simptome depresije spadajo žalost in melanholija, ki lahko traja večino dneva, izguba interesa in veselja za vsakodnevne dejavnosti, prehranjevalne težave (in posledično izguba ali povišanje telesne teže), težave s spanjem in koncentracijo, občutki ničvrednosti, obupa, nemoči, krivde … 

Glede na to, je torej zelo verjetno, da vaš tast trpi za depresijo. Po operacijah srca so vedenjske spremembe in nižja kakovost življenja žal zelo pogoste, velikorat pa je v ozadju depresija ali anksiozne težave. Zelo pomembno je, da tast obišče psihiatra, ki bo podal ustrezno diagnozo in predpisal ustrezno obliko zdravljenja. Medikamentno zdravljenje (torej z antidepresivi) je običajno uspešno, hitrejši in bolj trajen napredek pa lahko dosežemo v kombinaciji s psihoterapijo. Bistveno je, da bolnik jemlje antidepresive redno in po navodilih psihiatra.

Ne vem, kje tiči razlog za to, da vaša žena odklanja vsako misel na to, da bi bil njen oče lahko depresiven. Predlagam, da jo v mirnem in neobtožujočem pogovoru o tem povprašate. Morda bi pomagalo, če poudarite pogostost depresije pri starejših ter uspešnost zdravljenja.

Sorodniki in bližnji lahko nekomu, ki se spopada z depresijo nudijo predvsem tisto, kar je pri tovrstnih težavah najpomembnejše: čustveno oporo. Empatičen pogovor je lahko v takšnih primerih čudežno zdravilo, povpraševanje po čustvenem doživljanju pa včasih pot do odkrivanja vzrokov ter morda tudi do razreševanja težav. Vzpodbude k vsakodnevnim dejavnostim in druženju naj bodo vztrajne, hkrati pa nežne in razumevajoče, potrebno se je izogibati obtoževanja in postavljanja pogojev ter upoštevati, da je napredek včasih lahko tudi precej počasen.

V kolikor bi želeli nadaljnje svetovanje ali vključitev v psihoterapevtski proces, me lahko kontaktirate.
Vam in vaši družini želim vse dobro in vas lepo pozdravljam,

Alja Fabjan,
Integrativna psihoterapevtka in doktorandka zakonske in družinske terapije



Telefon: 041 880 933
Elektronska pošta: aljafabjan@t-2.net
www.terapija.si
Prejšna stran
1
2
3
...
Naslednja stran
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Irena Dolinšek - IR1

Irena Dolinšek - IR1
upokojena organizatorka dogodkov


"Ljudje se moramo čim prej otresti strahu pred staranjem in delom življenja v penziji! Pomembno je, da sprejemamo vse stopnje razvoja v svojem življenju in izkoristimo njihove prednosti, saj je teh v vsakem obdobju življenja veliko, če jih le vidiš."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2020 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.